Franja

tàraba ž (t. taraba) ograja iz letev, protja, desk: preskočiti -u

tientibēne m invar. navt. (guardamano) vrvna ograja

topia -ōrum, n (gr. τὰ τόπια, sc. ἔργα iz gr. τόπος kraj)

1. krajinsko slikarstvo, krajínarstvo: Vitr.

2. slikovita vrtna poslikava, vrtna olepšava, vrtni okras, živa meja (starejše seč, seča). Od tod adj. topiārius 3 k urejanju vrta sodeč, namenjen urejanju vrta, k okrasnemu (okraševalnemu, olepševalnemu) vrtnarstvu sodeč: opus Plin., herba Plin. okrasna rastlina, rastlina za olepšanje vrta (= déžen (bršč), ki so ga uporabljali za vrtne ograje, obrobke, žive meje); subst.
a) topiārius -iī, m (sc. hortulānus) okrasni (okraševalni, olepševalni) vrtnar, vrtnar umetnik, umetni vrtnar, cvetličar, starejše leposadnik: Ci., Plin. iun.
b) topiāria -ae, f (sc. ars) umetno vrtnarstvo, umetnost vrtnarjenja: topiariam facere Ci. vrtnariti.
c) topiārium -iī, n (sc. opus) vrtna olepšava, vrtni okràs (okrásek), umetna ograja, umetni obrobek (živa meja), umetno ograjanje vrta (vrtov): Plin.

trabòzan m (t. tyrabzan, gr.) dial. balustrada, ograja iz količkov na stopnišču

Treppengeländer, das, stopniščna ograja

tūtēla -ae, f (tuēri)

1. skrb, oskrba, oskrbovanje, vzdrževanje, ohranjanje, ohranitev, prehranitev, prehranjevanje, gojitev, gojenje, reja itd.: non sumptuosa Plin. iun., villarum, Capitolii Plin., viae Icti., classis Iust., pecudum silvestrium, boum Col., tenuiorum Suet., incolentium Sen. ph.

2. nadzor, nadzorstvo, nadzorništvo, nadzorovanje, pozornost, pažnja, zavetništvo, zavetje, zaščita, zaščitništvo, varstvo, varovanje, obramba, branjenje, pokroviteljstvo, skrb, oskrba, jérobstvo: Caecil. fr. idr., sit in eius tutela Galliā Ci., salutem hominum in Iovis esse tutelā Ci., Apollinis in tutelā Athenae erant Ci., in alicuius dei esse tutelā Macr., dii, quorum tutelae ea loca erant L., tutelam ianuae gerere Pl., quibus est tutela per agros Pr., laus et industria latent in tutelā bellicae virtutis Ci., ut omnia illa prima naturae huius (sc. rationis) tutelae subiciantur Ci.

3. occ. kot jur. t.t. varstvo = varuštvo, skrbništvo, vloga (naloga) varuha ali skrbnika, jérobstvo: Val. Max., Suet. idr., tutelam gerere L. ali administrare Icti., tutelam deponere L., aliquem alicui in tutelam tradere Pac. fr., alicuius tutelam accipere Varr., in suam tutelam venire Ci., Icti. ali pervenire N. ali suae tutelae fieri Sen. ph., Icti. postati polnoleten, doseči polnoletnost, postati samostojen, dorasti, iudicium tutelae Ci. sodna preiskava o varuštvu, actio tutelae Icti. tožba zaradi varuštva.

4. meton.
a) paznik, čuvaj, zavetni varuh, zavetnik, zaščitnik, ščit, zaščita, obramba, branilec, jérob: (sc. Philemon et Baucis) templi tutela fuere O., o tutela praesens Italiae (= Augustus) H., rerum tutela mearum (= Maecenas) H.; o bogu zaščitniku (zavetniku, varuhu): O., Petr., Sen. ph., Sil., Lact., Arn.; o neživem subj. zaščitna ograja: earum tutelarum genera IIII, unum naturale, alterum agreste, tertium militare, quartum fabrile Varr.
b) varovanec: tutela Draconis Pr., pueri Deliae tutela deae H.; occ. varovančevo imetje: legitima Ci. ep., exigua Icti.

veprētum -ī, n (veprēs) trnovo grmovje, trnovje, trnje, trnova ograja, trnova živica: Col.

Wildzaun, der, Jagd lovska ograja

изгородь f plot, pletena ograja;
живая и. živa meja;
колючая и. plot iz bodeče žice

agger -eris m (aggerere) „vse, kar se nanosi za utrdbo“

1. gradivo za nasip (zemlja, ruševine, kamenje, drevje, pesek): aggerem petere Ci. iti po..., comportare aggerem C., cratibus atque aggere paludem explere ali aggere et cratibus fossas explere C. ali fossas aggere complere V., cavernas aggere implere Cu., trabes multo aggere vestire C., rates terra et aggere integere C.; pesn.: tecta aggere moliri V. graditi in z zemljo utrditi, tepidoque onerabant (ossa) aggere terrae V.

2. met. zemeljski namet, nasip, okop: terreus Varr., terreno ex aggere bustum V., agrestis T. zemeljski nasip kot poljska ograja; taborski nasip: sedes castrorum in morem... aggere cingit V.; oblegovalni nasip: aggerem struere T. ali exstruere, instruere C. ali iacere C., S. ali erigere Lucan. napraviti, nasuti, aggerem ad urbem promovere (za napad) L., aggeribus ignes inicere L. zažgati (ti nasipi so bili namreč deloma iz protja in vejevja); pren.: esset... agger Italiae oppugnandae Graecia Ci.

3.
a) rimski mestni okop: aggere et fossis et muro circumdat urbem (Servius) L. (ta okop je bil na vzhodu mesta od Kolinskih do Eskvilinskih vrat) = agger Tarquinii Superbi Plin. (ker ga je ta kralj povišal) = agger maximus Ci. (bil je namreč 7 stadijev dolg, 50 čevljev širok in nad 60 čevljev visok). To staro utrdbo je Mecenat deloma spremenil v sprehajališče, kjer so se radi mudili glumači, vedeževalci idr. kratkočasniki; na njegovem spodnjem delu proti mestu so prebivali mnogi reveži: Q. Iuv., Suet., nunc licet aggere in aprico spatiari H.; od tod pesn. sploh mestni okop: proelia miscent aggeribus moerorum V., quem pulsi pristina Turni aggere moerorum sublimem gloria tollit V., cocto aggere opus Pr. zidovje iz žgane opeke.
b) obmejna utrdba, deželna obramba: latus unum Angrivarii lato aggere extulerant T.
c) pristaniški, obrežni nasip: Vitr., aggerem iaciebat a litore C., incohatus a Druso agger Rheno coërcendo T., aggeribus ruptis exit amnis V.; pesn. ježa, breg sploh: gramineus ripae agger V., herbosus agg. O., flumineus agg. Sil.
č) nasuto cestno površje, nasuta cesta: viae deprensus in aggere serpens V. na cestišču, aggerem viae III cohortes obtinuere T.; aggeres umido paludum imponere T. nasute ceste v močvirju, solidus agg. Stat.

4. pesn. vzpetina, višina, kup: aggeres Alpini V. alpski vrhovi, tumulique ex aggere fatur V. iz gomile, comprenditur ignibus agger O. grmada, agg. busti Val. Fl., aggeres nivei V. kupi snega, agger armorum T., in mediis exsangui rege reperto aggeribus Val. Fl., cadaverum, caesorum aggeres Amm.; tudi = vzdigajoče se morsko valovje: consurgit ingens pontus in vastum aggerem Sen. tr., nec rursus ab alto aggere deiecit pelagi, sed pertulit unda Lucan., consurgens agger aquarum Sil.

Opomba: Star. obl. arger, v rokopisih tudi adger, pri Luc. acc. āgerem, abl. āgere.

alambrado žičen, žičast

alambrado m mreža iz žice; žična ograja

barriēra f

1. pregrada, bariera:
barriera stradale gradb. odbojna ograja

2. ekst. bariera, greben:
barriera corallina koralni greben

3. pren. pregrada, zapora:
barriera doganale carinska zapora
barriera razziale rasna pregrada

4. aero zid, bariera:
barriera del suono zvočni zid
barriera termica toplotna bariera

5. pren. bran, zaščita

chicken [číkin] samostalnik
pišče, kokoš, kura; kuretina; otročiček
figurativno zelenec; strahopetec

to count one's chickens before they are hatched delati račun brez krčmarja
that's my chicken to je moja stvar
to get it where the chicken got the axe biti strogo grajan
chicken roost kurnik
no chicken ne več rosno mlad
chicken wire žična ograja

clôture [klotür] féminin ograda; plot; figuré zaključek, konec; (= séance féminin de clôture) zaključna seja; religion klavzura

en clôture pri borznem zaključku
clôture annuelle des livres (commerce) letni zaključek
clôture du bilan, des comptes, de l'exercice zaključek bilance, računov, poslovnega leta (letni zaključek)
clôture à claire-voie, en fil de fer mrežasta, žična ograja (plot)
clôture des magasins zapiranje trgovin
demander la clôture (des débats) predlagati zaključek (debate)
clôture! konec debate!

desk|a [ə] ženski spol (-e …) lesena, igralna, razglasna ipd.: das Brett
lesena desk das Holzbrett, die Holzdiele, die Planke, (ploh) die Bohle
-brett (hrastova Eichenbrett, igralna Spielbrett, likalna Bügelbrett, odskočna Sprungbrett, opažna Futterbrett, Schalbrett, podložna Auflagebrett, razglasna Informationsbrett, risalna Reißbrett, trimetrska Dreimeterbrett, za trančiranje Tranchierbrett, za valjanje testa Nudelbrett, z žeblji Nagelbrett)
deželna deska zgodovina die Landtafel
gladilna deska tehnika die Glättbohle, der Glättbalken
izlagalna deska tehnika der Ablegetisch
nivelirna deska tehnika die Nivellierlatte
odrivna deska šport der Absprungbalken, das Schleuderbrett
oglasna deska das Anschlagbrett, na sodiščih ipd.: die Amtstafel
planirna deska tehnika das Planierschild
tehnika, agronomija in vrtnarstvo plužna deska das Abstreichblech, das Streichblech
straniščna deska die Klobrille, Klosettbrille
teptalna deska tehnika die Schlagbohle
iz desk aus Brettern, Bretter-
(ograja der Bretterzaun, stena die Bretterwand, vrata die Brettertür)
šport skok z deske das Brettspringen
igra z igralno desko das Brettspiel
jadranje na deski das Windsurfing
jadrati na deski surfen
šport smučarska deska das Snowboard

doprsn|i (-a, -o)
doprsni kip das Brustbild, die Büste
doprsna ograja die Brüstung

escalier [ɛskalje] masculin stopnišče, stopnice

escalier de cave stopnice v klet
escalier en colimaçon, tournant, en vis polžaste stopnice
escalier dérobé skrivno stopnišče
escalier mécanique, roulant tekoče stopnice
escalier pliant sklopne stopnice
escalier de sauvetage reševalna lestev
escalier de service zadnje stopnice (za služinčad, za dostavljavce)
cage féminin d'escalier prostor, v katerem je stopnišče
marche féminin d'escalier stopnica
palier masculin d'escalier stopniščni presledek
rampe féminin d'escalier ograja pri stopnicah
l'escalier débouche, s'ouvre sur stopnišče vodi na, k
l'escalier descend à la cave stopnišče vodi v klet
avoir l'esprit de l'escalier (familier) biti počasne pameti
monter (gravir, grimper), descendre un escalier iti po stopnicah navzgor, navzdol
descendre un escalier quatre à quatre v dolgih skokih hiteti po stopnicah navzdol
faire des escaliers dans les cheveux napravitiprepozno

farciō -īre, farsī, fartum ali farctum (sor. z gr. φράσσω [iz φράγ-j-ω], φράγ-νυ-μι tiščati eno k drugemu, tlačiti, φράγμα ograja, φραγμός zagraditev, zagrajen prostor; prim. lat. fartim gosto natlačeno, frequens natlačen = poln, številen, pogosten)

1. (na)mašiti, nagačiti, (na)tlačiti, (na)polniti: Col., Sen. ph., Plin. iun., Mart., Plin., in ea lectica pulvinus erat rosā fartus Ci.; pitati, debeliti (živali): Ca., iecore opimo farta et satiata adfatim Ci. poet., Varr.

2. metaf. natlačiti, napolniti, preobložiti: (Croesus) vectigalibus fartus Vitr. je imel obilo dohodkov, fartum totum theatrum Ap. Od tod subst. pt. pf. fartum (farctum) -ī, n. polnilo, nadev, notranjščina: farctum fici Col. sredica, intestina et fartum eorum Plin.; šalj.: amant … vestis fartum Pl. notranjščino (vsebino) obleke = telo. Pt. pf. farsus 3: Petr., Hyg. in farcitus: Cass.

girare

A) v. tr. (pres. giro)

1. vrteti; obrniti, obračati:
girare la chiave nella toppa obrniti ključ v ključavnici
girare gli occhi, lo sguardo obrniti pogled, pogledati okrog
girare una pagina obrniti stran

2. mešati (juho)

3. obkrožiti, obpluti, obiti:
girare l'isola obpluti otok
girare lo scoglio pren. zaobiti nevarnost
girare il paese iti po vasi, prehoditi vso vas
girare il mondo prepotovati svet

4. postaviti, prenesti, poslati (tudi pren.):
ti giro la domanda zastavljam ti vprašanje
girare una telefonata a qcn. vezati telefonski pogovor
girare il pallone in porta šport streljati na vrata (nogomet)
girare un conto ekon. prenesti račun
girare una cambiale indosirati menico

5. film snemati, posneti:
girare una scena in esterni snemati eksterier
si gira! pozor, snemamo!

6. pren. obrniti, zaobrniti, speljati, drugače prikazati, dati drugačno obliko:
gira e rigira pren. če stvar še tako obračamo
girare il discorso pren. zaobrniti pogovor na drugo temo

B) v. intr.

1. obračati se, vrteti se, krožiti:
la terra gira attorno al sole zemlja se vrti okrog sonca
la testa mi gira pren. v glavi se mi vrti
girare al largo pluti na odprtem; pren. biti previden
girare l'anima, le scatole pog. gnjaviti, iti na živce

2. hoditi; krožiti:
è da questa mattina che giro že od jutra hodim
il sangue gira nelle vene e nelle arterie kri kroži po venah in arterijah
il denaro gira pren. denar se obrača
le notizie girano novice krožijo

3. zaviti, zavijati:
il viottolo gira a sinistra stezica zavije na levo

4. iti, teči okoli, obkrožati:
la balaustrata gira attorno alla sala stebriščna ograja obkroža dvorano

5. pren. vrtinčiti se, vrteti se, rojiti:
mille idee mi girano per la testa tisoč idej mi roji po glavi
secondo come gira pren. kakršne je pač volje
cosa ti gira? kaj ti je?, kaj ti roji po glavi?, kaj ti ne pade na pamet?

6. toskansko kisati se, kvariti se, cikati:
il vino comincia a girare vino je začelo cikati

C) ➞ girarsi v. rifl. (pres. mi giro) obrniti, obračati se:
mi girai d'improvviso e lo vidi nenadoma sem se obrnil in ga zagledal

gradbiščn|i (-a, -o) Bau- (baraka die Baubude, die Bauhütte, ograja der Bauzaun)