Franja

Zadetki iskanja

  • знахабні́лий прикм., nesrámen prid.
  • наглеть postajati predrzen, nesramen
  • наглый predrzen, nesramen
  • нахальничать biti predrzen, nesramen
  • нахальный predrzen, nesramen
  • срамной (vulg.) nesramen
  • хулиганский lopovski, nesramen.
  • boccaccia f (pl. -ce)

    1. slabš. od ➞ bocca gnusna usta, rilec, gobec

    2. spakovanje, spaka, zmrda:
    fare le boccacce spakovati se

    3. slab okus (v ustih)

    4. pren. gobezdalo, goflja; dolg, nesramen jezik
  • boccalone m (f -na)

    1. ekst. cmera, cmeravec (zlasti otrok)

    2. pren. blebetač, nesramen jezik; ekst. obrekovalec
  • dēpudēscō -ere (incoh. glag. dēpudēre) nesramen posta(ja)ti, ves sram izgubiti (izgubljati), sramovati se (pre)nehati, ne več zarde(va)ti: Ap.; z gen.: infelicitatis Hier.
  • descararse nesramen (predrzen) poslati
  • desvergonzarse [-üe-, z/c] predrzniti se, nesramen biti
  • fertigbringen*, fertig bringen* skončati, dokončati, uspeti (er brachte es fertig: uspelo mu je); (frech genug sein) biti dovolj predrzen/nesramen, da...; moči (ich bringe es nicht fertigbringen zu... ne morem/nimam srca, da bi)
  • hector [héktə]

    1. samostalnik
    bahač; nasilnež, tiran

    2. neprehodni glagol & prehodni glagol
    bahati se, širokoustiti se, biti nesramen; tiranizirati, silo delati, (pre)strašiti
  • insolentarse predrzen ali nesramen postati (con do)
  • izbezòbraziti se -īm se postati nesramen: ljudi se izbezobrazili
  • làščina ž, m slabš. nesramna lažnivka, nesramen lažnivec: hej ti, laščino jedna; vidiš da je ovaj laščina
  • obezòbraziti se -īm se, obèzočiti se -īm se postati nesramen: ovaj se ne bi onoliko obezočio da je sam
  • pòkor m
    1. sramota, sramotno dejanje, spotika: šta će kazati rod kad čuje ovaj pokor; to je pokor i sramota našemu imenu to je nedopovedljiva sramota za naše ime
    2. ekspr. nesramen gobec
  • praetextātus 3 (praetexta)

    1. odet ali ogrnjen s pretéksto (s škrlatnoobrobljeno (bagrenoobrobljeno) togo), oblečen v pretéksto, v pretéksti: Iuv., Cat., Mart., Sen. ph., Suet., Vell. idr., filius Ci. (prim. praetexta pod prae-texō); od tod cum praetextatus (= deček) Archias esset Ci., iuniores ab annis septendecim et quosdam praetextatos scribunt L., cur non sumus praetextati? Ci. v preteksti = v pražnji (praznični, boljši, svečani) obleki, praetextata aetas Gell. starost manj kot 17 let, amicitia Mart. iz (od) otroških let (detinstva, otroštva).

    2. metaf. „ki (kar) se mora skrivati (prikrivati, zakrivati)“ = nesramen, nespodoben, nemoralen, obscen, grd: mores Iuv., verba Suet., Macr., Gell.