Franja

arco m (pl. -chi)

1. lok:
tendere l'arco napeti lok: pren. meriti v kaj
stare con l'arco teso pren. biti zelo pozoren, previden, oprezovati
PREGOVORI: l'arco sempre teso si spezza preg. lok, ki je vedno napet, poči

2. mat. lok

3. arhit. lok, obok:
arco a tutto sesto polkrožni lok
arco a sesto acuto šilasti lok
arco rampante oporni lok

4.
arco del cielo, arco celeste nebesni svod, obok
arco delle sopracciglia lok obrvi
arco trionfale slavolok

5. elektr.
arco voltaico, elettrico električni oblok
saldatura ad arco obločno varjenje
lampada ad arco obločnica

6.
l'arco della vita življenjski krog, ciklus, življenjska doba
nell'arco di quattro secoli quella civiltà si sviluppò e decadde v štirih stoletjih je ta civilizacija doživela razcvet in propad

7. glasba lok:
strumento ad arco godalo
gli archi godala
concerto per archi godalni koncert
quartetto d'arco godalni kvartet

arcus, st.lat. arquus, -ūs, m

1. lok (za proženje puščic): Diana sinistra manu retinebat arcum Ci., humeris... suspenderat arcum venatrix V., cervos cohibere arca H., arcus Scythicus S. fr., arcum intendere Ci. ali adducere V. napeti; pren.: cum... intentus est arcus in me unum Ci. ko je meni edinemu pretila nevarnost; met.: arcus Haemonii (ozvezdje Strelca) O.

2. mavrica: arcus ex nubibus efficitur quodammodo coloratis Ci., Frusinone arcus solem tenui linea amplexus est L., et bibit ingens arcus V., arc. pluvius H., imbrifer Tib., caelestis Plin., hibernus Val. Fl.

3. obok, svod: (specus) efficiens humilem lapidum compagibus arcum O., pumice vivo... nativum duxerat arcum O., habitabat ad arcum veterem Petr. pri starih vratih; pren. slavolok (zmage): Plin. iun., Suet., arcus propter aedem Saturni ob recepta signa... dicatur T., arcus veteres Iuv.

4. pren.
a) vijuga, krivina, zavoj: arcus aquarum O., (anguis) sinuatur in arcus O., sinus Haemoniae curvos falcatus in arcus O., portus curvatur in arcum V., arcus sellae T.; mat. (krogov) lok: Col., Sen. ph., via quinque per arcus O. skozi petero pasov (na obnebju).
b) zatič, zapiralna kljuka: hic ponite... arcūs oppositus foribus minaces H. (Carm. III, 26, 7; po drugih: arcūs = lok in puščice).

Opomba: Star. gen. sg. arquī: Lucr. in Arcī (mavrice): Ci.(De nat. deor. III, 20, 51); star. nom. pl. arcī: Varr. ap. Non.; dat. in abl. pl. ni pri klas. avtorjih, šele poklas. abl. pl. arquīs: Tert. in arcubus (da se loči od arcibus: arx): Veg., Serv., Sid., Vulg.; Arcus kot f: Enn. ap. Prisc.

armer [arme] verbe transitif oborožiti; opremiti; technique ojačiti, armirati

s'armer oborožiti se
armer les recrues oborožiti rekrute
armer un fusil napeti petelina pri puški
armer un canon nabiti top
armer le béton armirati beton
armer un navire opremiti ladjo
armer de fer okovati, ojačiti z železom
armer quelqu'un chevalier (histoire) poviteziti koga
armer quelqu'un contre un autre koga ščuvati k odporu proti komu drugemu
s'armer de tout son courage ves svoj pogum zbrati
s'armer de patience oborožiti se s potrpežljivostjo

attentō (adtentō), bolje attemptō (adtemptō), -āre -āvī -ātum

1. (p)otipa(va)ti: arcum digitis Cl. poskušati napeti.

2. pren.
a) poskusiti (poskušati) kaj, poskusiti (poskušati) se v čem: ut praeteriri omnino fuerit satius quam attemptatum deseri Ci., attemptata defectio L., att. ruinam alicuius manu sua (v pripovedovanju) Val. Max., argumentorum locos singulos Q., (Cicero) locos laetiores attentavit et quasdam sententias invenit T.
b) poskusiti (poskušati) zapeljati ali zavesti koga v kaj, lotiti se koga s podkupovanjem, podkupiti (podkupovati) koga: omnium inimicos, Capuam Ci., classem suam attemptatam sensit Ci.
c) sovražno prije(ma)ti koga, lotiti se koga, napasti (napadati) koga: quae aegritudo... mentem attemptat tuam? Pac. ap. Non., aliquid linguā Ci., ne compositae orationis insidiis sua fides attemptetur Ci. da... govor ne zaplete njegove lahkovernosti v zanke, mecum facientia iura adtemptas H. kratiš, att. alicuius testamentum Val. Max. izpodbijati, patriam nefarie Val. Max., vi attemptantem acriter reppulerat T., att. aliquem bello Stat., pudicitiam Icti. ali uxorem alienam Aug. poskušati omadeževati, annonam Icti. podražiti.

aufbieten^*

1. alle Kräfte, Truppen, die Beteiligten: zbrati; alle Kräfte aufbieten napeti vse sile; alle Mittel aufbieten uporabiti vsa sredstva

2. ein Brautpaar: oklicati

3. einen Preis: izklicati, naznaniti izklicno ceno

4. einen Spieler: izbrati za reprezentanco

bâbord [babɔr] masculin leva stran ladje

faire feu de tribord et de bâbord (figuré) vse sile napeti

bald-headed [bɔ́:ldhédid] pridevnik
plešast

to go at (ali into, for) s.th. bald-headed napeti vse sile, odločno ravnati

bannière [banjɛr] féminin bandero; prapor, zastava; populaire srajca

bannières déployées z razvitimi zastavami
voile féminin en bannière plapolajoče jadro (ki ni pritrjeno na spodnjih oglih)
combattre, se ranger sous la bannière de quelqu'un bojevati se pod zastavo kake osebe, biti v njegovi stranki, biti z njim
il a fallu la croix et la bannière treba je bilo napeti vse sile

bespannen: Y bespannen mit X napeti X na Y, vpeti X

Beste², das, (-n, -n) najboljše, es ist das Beste zu... najbolje je...; sein Bestees tun napeti vse moči; zum Besten v korist; zum Besten geben razkladati; jemanden zum Besten haben norčevati se iz, vleči za nos; das erste Beste karkoli

beton [ó] moški spol (-a …) der Beton (armirani Stahlbeton, brizgani Spritzbeton, lahki Leichtbeton, lesni Holzbeton, napeti Spannbeton, obodni Ortbeton, penasti Schaumbeton, phani Stampfbeton, plinasti Gasbeton, podložni Unterbeton, prani Waschbeton, suhi Magerbeton, sveži Frischbeton, vibrirani Rüttelbeton)
injekcija betona die Betoninjektion
mešalec za beton die Betonmischmaschine
naprava za mešanje betona die Betonmischanlage
plastifikator za beton der Betonflüssiger
tolkač za beton der Betonstampfer
iz betona Beton- (posoda iz betona der Betonkübel)
izdelki iz betona die Betonware
gradnja z betonom der Betonbau, z armiranim: der Stahlbetonbau

betón béton moški spol

zaliti z betonom noyer dans du béton
armirani beton béton moški spol armé
lahki beton béton léger
(pred)napeti beton béton précontraint
opaž za beton coffrage moški spol pour le béton
tlačni beton béton comprimé

blaženost samostalnik
1. (občutek sreče) ▸ üdvösségČe ste ves čas napeti, ne morete doseči stanja blaženosti in blaginje. ▸ Állandó feszültség mellett nem érhető el az üdvösség és a jólét állapota.

2. religija (o stanju po smrti) ▸ üdvösség

bois [bwa] masculin les; gozd; drevo; toporišče, držaj; pluriel lesena pihala; jelenovi rogovi

bois blanc mehek les
bois de chêne, de frêne, de hêtre, de mélèze, de sapin, de tilleul hrastov, jesenov, bukov, mecesnov, smrekov, lipov les
bois de charpente, à bâtir de construction, d'œuvre stavbni, gradbeni les
bois de chauffage, à brûler drva
bois de fusil puškino kopito
bois de mine jamski les
bois de justice giljotina
bois de lit posteljnjak
bois mort suhljad
bois précieux, de sciage plemenit, rezan les
bois en sève, vert, vif surov les
de bois lesen
à la cloche de bois skrivaj
articles masculin pluriel en bois lesnina, suha roba
charbon masculin de bois oglje
éclat masculin de bois trščica, iver
homme masculin de bois (figuré) lipov bog
homme masculin des bois orangutan; divjak, neotesanec
imprégnation féminin du bois impregnacija lesa
sciure féminin de bois žaganje
train masculin de bois splav
volée féminin de bois vert batine; težak poraz
avoir la gueule de bois (figuré) imeti »mačka«
être du bois dont on fait les flûtes (figuré) biti priljuden, družaben
n'être pas de bois ne biti iz lesa, biti občutljiw
faire, fendre, casser du bois cepiti, sekati drva
faire flèche de tout bois (figuré) vse sile napeti, vsa sredstva uporabiti
métrer, cuber le bois meriti les
montrer visage de bois ne treniti z obrazom
trouver visage de bois najti, naleteti na zaprta vrata (npr. ob obisku)
toucher du bois potrkati na les ter s tem skušati odvrniti nesrečo ali zlo usodo
je vous montrerai de quel bois je me chauffe vam bom že pokazal, kaj znam; tega ne bom trpel
il n'est bois si vert qui ne s'allume vsake potrpežljivosti je enkrat konec

boursoufler [-sufle] verbe transitif napihniti, naduti

se boursoufler napihniti se, napeti se, postati mehurjast

cambrer [kɑ̃bre] verbe transitif upogniti, ukriviti, usločiti; valjati (usnje)

se cambrer vzravnati se, napeti telo, usločiti se

catechism [kǽtikizəm] samostalnik
katekizem, verouk

to put s.o. through his catechism napeti jih komu

chaîne [šɛn] féminin veriga, figuré okovi; vrsta, niz; technique tekoči trak; architecture (železna) skoba; spona, vez; figuré verižna povezanost

chaîne antidérapante veriga proti drsenju, snežna veriga (pri poledici itd.)
chaîne d'arpenteur merilna veriga
chaîne de causes vzročna povezanost
chaîne sans fin (technique) neskončna veriga
chaîne de montage, de fabrication montažna veriga
chaîne de montagnes gorska veriga
chaîne à neige snéžna veriga
chaîne parlée zaporednost govornih elementov (glasov)
chaîne de radiodiffusion skupina radijskih oddajnikov
chaîne roulante (technique) tekoči trak, figuré enolično delo
chaîne de sûreté varnostna veriga (pri vratih)
chaîne volontaire zadruga maloprodajalcev
travail masculin à la chaîne delo pri tekočem traku
réaction féminin en chaîne verižna reakcija
briser, secouer ses chaînes (figuré) zlomiti okove, otresti se okov, postati svoboden
faire la chaîne napraviti verigo
mettre à la chaîne dati, pripeti na verigo
tendre une chaîne en travers d'une rue napeti verigo prek ulice

cielo moški spol nebo, nebesa; zrak, klima; blaženost

cielo de la cama baldahin nad posteljo
a cielo abierto pod milim nebom, na prostem
despejarse (desencapotarse) el cielo zjasniti se (nebo)
escupir al cielo nespametno in blazno smelo ravnati
ganar el cielo priti v nebesa
como llovido del cielo kot z neba padel
subir (ali volar) al cielo umreti
tocar (tomar, coger) el cielo con las manos biti ves iz sebe (od veselja)
venirse el cielo abajo deževati kot iz škafa; razgrajati, kraval delati
ver el cielo abierto ves iz sebe biti od veselja
herir los cielos con lamentos srce trgajoče tožiti, tarnati
al que al cielo escupe, en la cara cae čezmerna aroganca (ošabnost) je nevarna
mover cielo y tierra vse sile napeti
cielo de la boca nebo v ustih
cielo raso vedro nebo; (gladek) strop

cloche² [klɔš] féminin zvon, zvonec; steklen zvon, poklopec; ženski klobuk brez krajevcev; argot glava; populaire slab delavec, nesposobnež; adjectif neroden, bedast

cloche d'alarme signalni zvonec
cloche à plongeur potapljaški zvon
coup masculin de cloche udar zvona
métal masculin de cloche zvonovina
son masculin de cloche (figuré, familier) plat zvona
sonneur masculin de cloches zvonar, zvonikar
avoir la cloche fêlée (figuré) ne biti čisto pri pravi (pameti)
je ne l'aurais pas cru si cloche! ne bi si bil mislil, da je tako bedast
déménager à la cloche de bois skrivaj se izseliti
donner le même son de cloche (figuré) isti ton ubrati
fondre la cloche (figuré) vse mostove za seboj podreti
sonner les cloches à quelqu'un (populaire) ostro grajati, ošteti koga, povedati mu svoje mnenje
sonner la grosse cloche vse sile napeti
on ne peut sonner les cloches et aller à la procession nihče ne more služiti dvema gospodarjema
se taper la cloche (populaire) obilno, dobro jesti
qui n'entend qu'une cloche, n'entend qu'un son ne moreš soditi o stvareh, če nisi zaslišal vseh prizadetih