pesante agg.
1. težek:
un fardello pesante težko breme
artiglieria pesante težko topništvo
una sostanza più pesante dell'aria snov, težja od zraka
2. težek, težaven; nadležen:
terreno pesante težek, težko prehoden teren
aria pesante slab zrak
battuta pesante prostaška šala
un lavoro pesante težko, težavno delo
una persona pesante nadloga, tečnež
3. pren. počasen, okoren (tudi ekst.):
prosa pesante okorna proza
4. pren. velik, hud; zaskrbljujoč:
danno pesante velika škoda
5.
gioco pesante šport ostra igra
avere la mano pesante ostro udariti, kaznovati; pren. pretiravati
6.
atletica pesante šport težka atletika
7.
industria pesante težka industrija
Zadetki iskanja
- podganj|i (-a, -e) Ratten- (rep der Rattenschwanz, nadloga die Rattenplage, luknja das Rattenloch, uš die Rattenlaus)
- pokor|a [ó] ženski spol (-e …)
1. die Buße, dejanje: das Bußwerk, die Sühne
2. figurativno (nadloga) die Plage
3. človek: (mora) der Quälgeist, die Landplage; (nesreča) blöder Heini, der Armleuchter - positive1 [pɔ́zitiv] pridevnik (positively prislov)
določen, izrecen (ukaz), jasen, nedvoumen, trden (ponudba, obljuba itd.); brezpogojen, dokončen; resničen, stvaren, konkreten, dejanski; pritrdilen, privolilen; siguren, gotov; samozavesten, trdovraten, svojeglav
filozofija pozitivističen, neskeptičen, empiričen, ki sloni na izkušnjah; pozitiven, ki ima pozitivne lastnosti
pogovorno popoln, pravi (a positive fool pravi norec)
matematika pozitiven (positive sign znak plus)
fizika, elektrika, fotografija pozitiven
medicina pozitiven
filozofija positive philosophy pozitivizem, pozitivistična filozofija
slovnica positive degree pozitiv, prva stopnja pridevnika
pogovorno a positive nuisance prava nadloga
proof positive neovrgljiv dokaz
to be positive about s.th. biti gotov česa, trdno verjeti v kaj - prášen dusty; powdery
prášna nadloga dust nuisance
prášna nit botanika filament, stalk of stamen - pruno m
1. bot. (prugnolo) črni trn (Prunus spinosa)
2. ekst. trn:
pruno nell'occhio pren. nadloga, sitnost; nadležnež, sitnež
stare sui pruni pren. biti na trnih - vŕsta (-e) f
1. fila; riga:
sedež v prvi vrsti parterja posto nella prima fila della platea
postaviti se v vrsto mettersi in fila, in riga
vrsta za vstopnice fila per i biglietti
2. riga:
natipkati trideset vrst na stran dattilografare trenta righe per pagina
3. (večja množina) serie:
vrsta potresnih sunkov una serie di scosse sismiche
4. fila, rango:
stranka širi svoje vrste il partito amplia le proprie file
strniti vrste serrare le file
5. specie, tipo:
navesti vrsto in kakovost blaga riportare tipo e qualità della merce
nova vrsta mednarodnega financiranja un nuovo tipo di finanziamento internazionale
on je druge vrste človek è un altro tipo di uomo
izdelovati opremo vsake vrste fabbricare attrezzature di ogni specie
6. (celote rastlin in živali) specie:
spreminjanje rastlinskih vrst mutamento delle specie vegetali
iztrebljanje živalskih vrst sterminio delle specie animali
rod in vrsta genere e specie
endemna vrsta specie endemica
7. biti na vrsti, priti na vrsto essere la volta di qcn., essere di turno:
ko je prišla vrsta nanj, je vstopil quando fu la sua volta, entrò
pren. zdrav je in mlad, vendar bo prišla tudi nanj vrsta è giovane e sano, eppure prima o poi verrà il suo turno (per ammalarsi, morire)
nesreče so na vrsti (se vrstijo)
vsak dan ogni giorno una disgrazia; le disgrazie si susseguono di giorno in giorno
8. (stopnja kakovosti) ordine, categoria, qualità, classe:
blago prve, druge vrste merce di prima, di seconda qualità
prenočevati v hotelu druge vrste pernottare in un albergo di terza categoria
mojster prve vrste un maestro eccellente, di primo, di primissimo ordine
9. (v adv. rabi) v prvi vrsti in primo luogo, anzitutto:
knjiga je namenjena v prvi vrsti odraslim il libro è destinato anzitutto agli adulti
10. agr. (red) fila
11. (ruska dolžinska mera) nekdaj versta
12. muz., mat. serie
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. držati komu vrsto stare in fila al posto di qcn.
klicati po vrsti chiamare, fare l'appello per ordine
pren. napisati, povedati med vrstami scrivere, dire fra le righe
postaviti neko kulturo v isto vrsto s considerare una cultura di pari dignità, di pari importanza che
pren. biti, stati v boju v prvi vrsti battersi, lottare in prima fila
nadloga prve vrste una calamità di prim'ordine
divergentna, konvergentna vrsta serie divergente, convergente
obrt. vrsta petelj fila di maglie
šah. osnovna vrsta prima, ottava traversa; kor. fila
lingv. besedna vrsta parte del discorso
glagolska vrsta coniugazione
lit. književna vrsta genere letterario
geogr. gorska vrsta catena di montagne
šport. krilska, napadalna vrsta linea mediana, di attacco
strojn. tolerančna vrsta serie di qualità
anat. vrsta zob fila, chiostra dei denti
obl. vrsta gumbov bottoniera
vrsta gumbov in gumbnic abbottonatura
film. vrsta zaporednih prizorov sequenza
šport. vrsta zaporednih strelov (v vrata), udarcev (pri boksu) tambureggiamento - zató
A) adv. perciò, per questo, pertanto, di conseguenza, appunto:
termiti zelo hitro uničujejo les in so zato velika nadloga le termiti distruggono rapidamente il legno e sono perciò una calamità tanto grande
rad bi nekaj vprašal. Kar daj, saj smo zato tukaj vorrei fare una domanda. Prego, siamo qui per questo
če prebere vse knjige, zato še ne bo pameten anche se avesse letto tutti i libri del mondo non sarebbe saggio per questo
razreda nisem izdelal, pa kaj zato non ho superato la classe. E allora?!
uro sem zgubil. Nič zato ho perso l'orologio. Non fa niente
to ni drobiž, to so milijarde! Saj zato non sono spiccioli, si tratta di miliardi. Appunto
B) zató konj.
1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) perciò, pertanto:
bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti aveva una fame da lupo, perciò gli diedero da mangiare
2. (v protivnem priredju) per questo; in compenso:
piše malo, zato pa dobro scrive poco ma in compenso bene
3. zato ker (v vzročnih odvisnih stavkih) perché:
zakaj je manjkal? Zato ker je bil bolan perché non è venuto? Perché stava male
4. zato da (v namernih odvisnikih) perché, affinché; per:
zakaj ste zaprli okno? Zato da ne bi bilo prepiha perché ha chiuso la finestra? Per impedire giri d'aria - ἀθλιότης, ητος, ἡ nadloga, nesreča, beda.
- ἄλγος, ους, τό [Et. iz podstave aleg-, gršk. ἀλέγω, ἀλεγίζω brigam se za kaj, sor. lat. neg-lego, di-ligo, religens bogaboječ, religio vestnost] bol(ečina), bolest, tuga, nadloga, žalost, bridkost.
- ᾰ̓νῑ́α, ἡ, ion. ἀνίη [Et. lat. onus (iz enos) breme] muka, nadloga, beda, žalost, bol(ečina), nejevolja.
- ἀχθηδών, όνος, ἡ (ἄχθος) nadlega, nadloga, (raz)žalitev – δι' ἀχθηδόνα da bi ga razžalil ali razjezil.
- ἄχθος, ους, τό 1. teža, tovor, breme, naklad. 2. nadlega, ἀρούρης(o ničvrednih ljudeh), zamera, tuga, nadloga, bol(ečina), težava.
- θλῖψις, εως, ἡ stiska, nadloga, bridkost, žalost NT.
- κάκη, ἡ κακία, ἡ (κακός) 1. malopridnost, malovrednost, izprijenost, zlobnost, hudobija, malosrčnost, strahopetnost. 2. slab glas, sramota (Tuk. 3, 58). 3. NT zlo, nadloga, težava.
- κακότης, ητος, ἡ (κακός) 1. malopridnost, hudobija, zlobnost; nesposobnost, lahkomiselnost, strahopetnost. 2. zlo, nesreča, stiska, beda, nadloga, vojska.
- κάκωσις, εως, ἡ (κακόω) 1. mučenje, trpinčenje, grdo ravnanje, poškodba, odiranje ἐπαρχίας, ponižanje. 2. trpljenje, stiska, nadloga, beda.
- κάματος, ὁ (κάμνω) ep. poet. 1. a) (naporno) delo, trud, napor; b) nadloga, stiska, težava; c) utrujenost, opešanje. 2. kar smo si s trudom pridobili, ἡμέτερον κάματον ἔδουσι žulje naših rok.
- κῆδος, ους, τό [Et. kor. k'ād, nem. Haß (got. hatis), hetzen (iz hattjan)] 1. a) skrb, žalost, tuga, tugovanje; b) stiska, nadloga, beda; c) pogreb. 2. svaštvo, sorodstvo, ženitev, sorodniki, τὸ κῆδος συνάπτομαι τῆς θυγατρός omožim svojo hčer.
- μάστιξ, ῑγος, ἡ, ep. μάστις, ιος [dat. μάστῑ, acc. μάστιν] 1. šiba, bič, korobač, ὑπὸ μαστίγων pod udarci bičev. 2. kazen, šiba, bolezen, nadloga NT.