Franja

nàhumoriti se -īm se ekspr. namrščiti se, narediti mračen obraz

nūbēcula -ae, f (demin. nūbēs)

1. oblaček, oblačíca: Ap., Tert., Amm., Vulg.

2. metaf. oblaček = temna maroga, temna lisa, temna pega: aliquae quasi nubeculae Cels., smaragdi quidam nubeculā obducti Plin., nubeculae in facie Plin., nubeculae oculorum Plin.

3. pren. oblaček = mračen izraz: frontis Ci. — Soobl. nūbicula -ae, f: Tert.

nūbilō -āre (nūbilum)

I. intr.

1. oblačen, mračen biti: si nubilare coeperit Varr.; v pass.: ubi nubilabitur Ca.

2. metaf. oblakast, moten (mat), temen biti (o draguljih): Plin. —

II. trans. mračiti, temniti: lucem (pren.) Paul. Nol.; metaf.: mentem Aug., adhuc nubilabatur, quod praenuntiabatur Aug.

tomba f

1. grob, grobnica:
tomba di famiglia družinski grob, grobnica
dalla culla alla tomba od zibelke do groba, od rojstva do smrti
silenzio di tomba tiho kot v grobu
avere un piede nella tomba pren. biti z eno nogo že v grobu
essere muto come una tomba pren. molčati kot grob

2. pren. nizko, mračno stanovanje; nizek, mračen prostor

vultus (starejše voltus) -ūs, m (prim. got. wulþus veličastvo, veličastje)

1. izraz obličja, obrazne črte, obrazne poteze, obraz, obličje, lice, pogled (oči): Stat., Q., Plin., Ap. idr., ex vultu cuiusdam ephori … insidias sibi fieri intellexit N., vultus … totus, qui sermo quidam tacitus mentis est Ci., imago animi voltus indices oculi Ci., ex vultu candidatorum coniecturam faciant quantum quisque animi et facultatis habere videatur Ci., animus eius vultu, flagitia parietibus tegebantur Ci., dolorem vultu tegere Ci., spem voltu simulat V., nihil impetus in vultu; gratia oris supererat T., constantia vultūs Ci., idem semper vultus eademque frons Ci., voltu … pariter atque animo varius S., vultuque a conspectu regis averso Cu., vultus plenus furoris Ci., tristis mihi vultus in ore O., maestus vultus H., vultus hilaris atque laetus Ci., solutus et hilariculus Sen. ph., gaudia prodentem vultum celare H., vultus erat multa et praeclara minantis H., altus vultus H. ponosno preziranje, ponosen prezir, vultus invitus H. zategnjen, spačen obraz, vultus compositus T., Plin. iun. narejen, hlinjen, adductus Suet. v gube nabran, mračen, vultus est illi Iovis Sen. tr., vultum fingere C. hliniti, pretvarjati (se); toda: finxit vultum O. naredila je prijazen obraz; v pl.: Lact., voltūs quoque hominum fingit scelus Ter. potaji, prikrije, skrije, hlini, vultus ficti simulatique Ci. narejen in hlinjen obraz, quo teneam vultus mutantem Protea nodo? H., vultus avertite vestros O. oči, vultus trahere O. ali ducere Mart. kazati neprijazen obraz, biti čemeren, mrko gledati, vultus sumere acerbos O. ali vultus severos induere Mart. zače(nja)ti kazati, (po)kazati neprijazen oz. strog obraz, super omnia vultus accessere boni O. prijazna obraza, blandos offers mihi vultus Tib., vultus mehercule tuos mihi expressit omnīs Ci. ep., nec magis expressi vultus per aënea signa quam per vatis opus mores animique virorum clarorum apparent H.; occ.
a) mračen (strog, jezen, ljut) obraz ali pogled, srdito oko: iustum … virum … non vultus instantis tyranni mente quatit solida H., aufer me vultu terrere H., vultu offensionem coniectaverat T.
b) drzen obraz: videte quo vultu qua confidentia dicant Ci., quo vultu … preces repudiavit! Ci.

2. obraz = lice, obličje: Caelius in Ci. ep., Q. idr., hau tibi voltus mortalis V., largoque umectat flumine voltum V., nec vultum vertit O., bracchia et vultum … laudo H., vultūs forma Lamp.; v pl.: Plin., Mart., tollens ad sidera voltum O., ad vultus versa sororis O., cadit in vultus O., petamque vultus umbra curvis unguibus H.; meton.
a) upodobljen obraz, podoba, portret: Epicuri voltus per cubicula gestant Plin.
b) obraz = podoba, postava, zunanji videz, lice: horum homines nomen, orationem, vultum, incessum amabant Ci.; pren. (o stvareh): unus erat toto naturae vultus in orbe O., vultus capit illa priores O., mene salis (morja) placidi voltum … ignorare iubes? V., non esse unum eloquentiae vultum T., totius domus funebris magis quam regius erat vultus Val. Max.

Opomba: Pl. heterogen. volta (Enn. ap. Non.) ali vulta (Lucr.) -ōrum, n.

темнеть temneti, temniti se; (pren.) mrk, mračen postajati;
уже темнеет (brezos.) se že temni;

arundō, starejše harundō (h ni pristen), -inis, f (sorod. z gr. ἄρον vrsta trstja)

1. rogoz, trst, trstika, trstje (canna = mali rogoz, sirčica, ulva = rogoz z betico, srpica): aper Laurens ulvis et harundine pinguis H., tremula O., longā parvae sub arundine cannae O., crinīs (dei Tiberini) umbrosa tegebat arundo V., velatus arundine glauca Mincius V., casae ex arundine textae L., erant tecta arundine texta L., gracilis et cannae similis arundo Col., arundinis Italiae usus ad vineas maxime Plin., arundo Indica Plin. indijski trst, bambus, insulae herbidae arundine et iunco Plin. iun.

2. met. iz trstja narejene stvari:
a) protica, trnek, ribnica: hice hami atque hae arundines sunt nobis quaestu et cultu Pl., modo ducebam retia, nunc moderabar arundine linum O., moderator arundinis O. ribič trnkar, captare arundine pisces Tib.
b) ptičarjeva lepljenica, limanica, past: Pr., Petr., Mart., alas arundo verberat Pl.
c) strelišče = ročaj strelice, puščice (naspr. mucro, ferrum): Cels., (telum) obtusum est et habet sub arundine plumbum O.; pesn. sinekdoha strelica, puščica: Sil. (V, 447), hamata percussit arundine Ditem O., haeret lateri letalis arundo V.; tudi lok: Sil. (X, 12).
č) pisalno pero: Pers., Mart., Aus.; met. slog, stil: tristis Mart. mračen, resen.
d) trstna, pastirska piščal(ka), trstenica (= σῦριγξ): Tib., Sil., modulatur arundine carmen O., agrestem tenui meditabor arundine Musam V., arundine canens Suet.; pesn. flavta: quem (satyrum)... Latous arundine victum affecit poenā O.
e) iz trstik narejen greben pri statvah, žlaje: tela iugo vincta est, stamen secernit arundo O.
f) trstov snopič kot ptičje strašilo: volucres... arundo terret H.
g) tepežna trstikovica: Pr., Petr.
h) trstikovica z omelom (za ometanje pajčevine): Pl.
i) kol v vinogradu, tik: Varr.
j) ranocelniška deščica: Suet.
k) merilna palica, merilo: Prud., Vulg.
l) jezdna palica, lesen konjiček kot otroška igrača: equitare in arundine longa H.

črn (-a, -o)

1. barva: schwarz; -schwarz (zelo/čisto tiefschwarz, kot tinta tintenschwarz, kot oglje pechschwarz, kohlschwarz, vranje rabenschwarz, zamolklo, brez leska mattschwarz)
črn kot noč nachtschwarz, schwarz wie ein Rabe

2. figurativno (mračen) misli: schwarz, schwer
(nesrečen) črn dan ein schwarzer Tag
črni petek der schwarze Freitag
(obešenjaški) črni humor schwarzer Humor/Galgenhumor
(mučen) revščina: drückend; skrb: quälend

3. (negativen) schwarz (črna duša eine schwarze Seele)
črna ovca das schwarze Schaf
igre: črni mož der schwarze Mann, der Butzemann
črni Peter der Schwarze Peter ( figurativnopodtakniti črnega Petra den Schwarzen Peter zuschieben)
črna nehvaležnost schnöder Undank
(zlohoten) böse (naklep Absicht, gledati ansehen)

4. (nezakonit) schwarz, Schwarz- (gradnja der Schwarzbau)
na črno iti čez mejo, kupiti: schwarz, Schwarz- (delati schwarzarbeiten, pfuschen; delo die Schwarzarbeit; človek, ki dela … der Schwarzarbeiter; nakup der Schwarzkauf; voziti se [= brez vozovnice] schwarzfahren; vožnja die Schwarzfahrt; potnik der Schwarzfahrer; poslušati schwarzhören; ribariti schwarzfischen; zaklati schwarzschlachten; zakol die Schwarzschlachtung)
črna borza der Schwarzhandel
črni trg schwarzer Markt
črna lista die schwarze Liste
črna magija die schwarze Kunst
črna maša die schwarze Messe/Teufelsmesse

5. hrana, pijača:
črn kruh schwarzes Brot/ das Schwarzbrot/ Graubrot
črno vino ➞ → vino
črni poper schwarzer Pfeffer
črna kava der Mokka
piti črno kavo brez mleka: den Kaffee schwarz trinken

6. (črnokožen) schwarz
figurativno črna Afrika (podsaharska) Schwarzafrika
črna celina der schwarze Erdteil

7. od udarcev: blau
pretepsti, da bo ves črn grün und blau schlagen

8.
tehnika črni lot das Schwartzlot
tehnika črni premog die Steinkohle
črni smodnik das Schwarzpulver
tehnika črna lužina die Schwarzlauge
tehnika črna pločevina das Schwarzblech
črna praha agronomija in vrtnarstvo die Schwarzbrache
lovstvo črna divjad das Schwarzwild
lovstvo črna kurjad das Auergeflügel
medicina črno blato der Blutstuhl
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
medicina črne koze Pocken množina
črna točka v prometu: der Unfallschwerpunkt
zgodovina črna vojska der Landsturm
zgodovina črna srajca das Schwarzhemd
politika črni množina die Schwarzen množina
voliti črne schwarz wählen
|
zapisati s črno kredo v dimnik (odpisati) in den Schornstein schreiben
ponoči so vse krave črne bei Nacht sind alle Katzen grau
➞ → črno; ➞ → črno-bel; ➞ → črnolisast/-obrobljen/-pegast

dēcolor -ōris = ki je izgubil barvo,

1.
a) brez barve, obledel: Plin., sanguis Ci. poet., decolor ipse suo sanguine Rhenus O., sanguine decolor Stat., seges d. Lucan.
b) occ. ogorel, zagorel, počrnel, potemnel: India O., ustus et Eoo decolor Indus equo Pr., d. heres Iuv. zamorec (kot) dedič, dies Amm. temačen, mračen.

2. pren. izprijen, spačen: deterior paulatim ac decolor aetas V. (o železni dobi, ki je izgubila „sijajno barvo“ zlate dobe), fama d. O. potvorjena, grda govorica, patrias paulatim decolor artīs eruit Sil., decolor et degener patris Aug.

douteux, euse [-tö, z] adjectif dvomljiv; negotov, nezanesljiv, vprašljiv; dvoumen; dvomljive vrednosti, sumljiv; (svetloba) slaboten, moten, medel

il n'est pas douteux que ... ni dvoma, da ...
individu masculin douteux sumljiva oseba, tip
jour masculin douteux mračen dan
question féminin douteuse dvoumno vprašanje
réputation féminin douteuse slab, sumljiv sloves
verre masculin douteux umazan kozarec
viande féminin douteuse meso dvomljive, rajši slabe kakovosti

poglèd regard moški spol , coup moški spol d'œil ; (razgled) vue ženski spol ; (stališče) point moški spol de vue, égard moški spol

pogled naprej perspective ženski spol
pogled naokrog panorama moški spol
pogled od strani regard (ali vue) de côté, vue latérale
pogled zviška, v globino vue plongeante
ljubezen na prvi pogled coup moški spol de foudre
bežen pogled coup moški spol d'œil (rapide)
mračen pogled air moški spol (ali regard) sombre
predirljiv pogled regard pénétrant
prikrit, skriven pogled regard furtif
vedoželjen pogled regard investigateur
zaljubljen (prikrit) pogled œillade ženski spol
zli pogled regard mauvais (ali furieux)
ne pobesiti oči pred pogledom kake osebe soutenir le regard de quelqu'un
upreti svoje poglede v plonger ses regards dans
vreči pogled na koga jeter (ali lancer) un œil (ali un regard) sur quelqu'un
zaobjeti s pogledom embrasser du regard
kako veličasten pogled! quelle vue superbe (ali merveilleuse)!
na prvi pogled au (ali du) premier coup d'œil, à première vue
v pogledu en considération de, à l'égard de, eu égard à, en vue de
v nekem pogledu en un sens
v raznih pogledih sous divers aspects
v tem pogledu à ce sujet, à cet égard, de ce côté, sous ce rapport
v vsakem pogledu à tous (les) égards, en tout point, sur tous les plans

poglèd mirada f

pogled naokrog panorama m; (razgled) vista f
bežen pogled ojeada f, vistazo m
mračen pogled mirada f hosca (ali sombría)
predirljiv pogled mirada penetrante
prikrit, skriven pogled mirada furtiva
zli pogled aojamiento m, aojo m, mirada f maligna
na prvi pogled a primera vista
predreti koga s pogledom (fig) matar a alg con la mirada, fam lanzar a alg una mirada asesina
usmeriti (zapičiti) pogled v poner la mirada (clavar la vista) en
vreči pogled na koga lanzar (ali echar) a alg una mirada

tem|en [è] (-na, -no)

1. obleka, polt, oči, noč, oblak: dunkel
temen kot noč nachtdunkel, stockdunkel
Dunkel-, dunkel- (oblak die Dunkelwolke, der Dunkelnebel, temne barve dunkelfarben, dunkelfarbig, temne kože dunkelhäutig)
temno pivo dunkles Bier, (ein Dunkles), das Braunbier
dunkel … (v temni obleki [dunkelgekleidet] dunkel gekleidet, v temni barvi [dunkelgefärbt] dunkel gefärbt)
postajati temen (temneti) dunkel werden, nachdunkeln

2. (temačen) dunkel, finster, (mračen) düster; (brez lune) mondlos

3. figurativno (mračen) dunkel, finster; pojava: lichtscheu; (obskuren) obskur
temno poglavje ein dunkles Kapitel
slikati v temnih barvah figurativno [schwarzmalen] schwarz malen

turbidus 3, adv. -ē (turba)

1. (ra)zmršen, skuštran, razkuštran: a somno coma turbida O.; occ.
a) zmotnen, môten, skaljen, kálen, (raz)burkan: aqua Ci., torrens Q., Acheron caeno turbidus V., pulvis caligine turbidus V. meglen oblak prahu, loca turbida V. mračni kraji (o podzemlju), turbidum lumen lunae Sen. tr. medla; pesn.: Hermus auro turbidus V. kalen od zlata = zlatonosen, z zlatim peskom.
b) nemiren, viharen, buren, bučen, razburkan: tempestas Pl., Ci., C., Lucr., Suet. idr., imber V., nubila Lucr., caelum Plin. iun., aequora ponti V., freta ventis turbida O., mare Sen. ph.; enalaga: auster dux inquieti turbidus Hadriae H. nemirni vladar razburkanega Jadranskega morja.

2. metaf.
a) nemiren, zmeden, zbegan, zblojen, osupel, zaprepaden, prestrašen: ex oculis se turbidus abstulit Arruns V., pectora turbidiora mari O., frons ali acies (oculi) Sen. tr. zmeden, mračen pogled, fides Gell. nejasno prepričanje; z loc.: animi T. zmešan v glavi, ves zmešan, ves zmeden.
b) razburjen, razdražen, razsrjen, razjarjen, vznemirjen, jezen, srdit, besen, hud, silen, silovit, vihrav: omni turbido motu vacare Ci., animo spem turbidus hausit inanem V., sic turbidus infit V., turbidus et clamosus altercator Q., turbidus Mezentius V., turbida Iuno Stat., aliquem lumine turbidiore notare Mart.; z notranjim obj. (adv.): mens turbidum laetatur H. se burno veseli; z abl.: turbidus irā Sil. ali z gen.: turbidus irae, ausi Sil.
c) nemiren, buren, viharen, razburkan: Enn. ap. Ci., Pl. idr., in rebus turbidis esse Ci., turbidi casūs T., tam turbido tempore N., Ci., actiones turbidissimae T., iactantibus se opinionibus inconstanter et turbide Ci., turbide et seditiose tractare exercitūs T., non turbide locutus est Gell.; subst. turbidum -ī, n nemir, nemirni (burni) časi, nemirno (burno) obdobje: Cu., Sen. ph. idr., in turbido L., si turbidissima sapienter ferebas, tranquilliora laete feras Ci. ep., quieta turbidis antehabeo T., cui compositis rebus nulla spes, omne in turbido consilium T.
d) nemiren, uporen, uporniški, puntarski, trmast, samovoljen: homo, milites, ingenium, reduxit in hiberna turbidos T., turbidissimus quisque T., civitas adhuc turbida T.

αἰᾱνής 2 1. (αἰεί), večen. 2. a) [Et. iz αἱϜ-ανής, lat. saevus, gršk. Ἅιδης; brez obrazila -vo – je tvorba nem. sehr = zelo iz pragerm. sai-ra] bolesten, žalosten, grozen, bolan; b) temen, mračen.

ἀ-μαυρός 3 ep. poet. 1. a) temen, mračen, nejasen, meglen; b) slep, κῶλον slepčeva noga. 2. neznaten, slab φώς.

ἀχλυόεις 3 poet. mračen, temen, tožen, žalostilen.

δνοφερός 3 (δνόφος) ep. poet. temen, mračen, nočen.

ἐρεβεννός 3 ep. mračen, temen, črn.

ἐρεμνός 3 ep. poet. črn, temen, mračen νύξ, γαῖα, strašen λαῖλαψ, φάτις temne besede (katerih povzročitelj je neznan).