Franja

sentire

A) v. tr. (pres. sēnto)

1. slišati; poslušati:
sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
sentire una conferenza poslušati predavanje
sentire la messa biti pri maši
sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!

2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
sentire un odore zavonjati

3. začutiti; pokusiti:
senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!

4. začutiti; potipati:
senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!

5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
sentirsi la tremarella addosso bati se

6. začutiti, opaziti; slutiti:
sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo

7.
sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)

B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari

C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
sentirsi in gamba čutiti se zdravega
sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
sentirsi in colpa čutiti se krivega
sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval

Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost

shizofrenik samostalnik
1. psihiatrija (duševni bolnik) ▸ skizofrén
Povezane iztočnice: paranoidni shizofrenik, paranoični shizofrenik

2. (kdor ravna razdvojeno) ▸ skizofrén
Pravzaprav sem neke vrste shizofrenik, saj razmišljam v različnih jezikih in imam deljeno identiteto. ▸ Valójában skizofrénnek is mondhatnám magam, hiszen különböző nyelveken gondolkodom és többes az identitásom.
Da so dirkači shizofreniki, je znano od nekdaj, saj govorijo eno, delajo drugo in imajo najraje nekaj tretjega. ▸ Az, hogy a versenyzők skizofrének, már régóta köztudott, hiszen egy dologról beszélnek, mást cselekednek és leginkább egy harmadik dolgot kedvelnek.

snap¹ [snæp]

1. samostalnik
hlastaj (at po)
ugriz; tlesk s prsti, krcljaj, krc; tlesk, pok, zlom
figurativno zamah, polet, elan, živahnost
fotografija trenutni posnetek, momentka
gledališče kratek igralski angažma; rezka, odrezava, osorna izjava; kratka doba, perioda; zaskočna ključavnica; grižljaj, zalogaj, košček
ameriško, sleng dobra služba, lahka naloga, malenkost; vrsta drobljivega kolača

in a snap v hipu
a snap of the whip tlesk ali pok z bičem
a snap of cold, cold snap nenaden val mraza
to bite off at a single snap odgrizniti z enim samim hlastajem (ugrizom)
not to care a snap for figurativno požvižgati se na
the dog made a snap at me pes je hlastnil po meni
I heard the snap of the bone slišal sem pok (zlom) kosti

2. pridevnik
nagel, nenaden, bliskovit

snap judg(e)ment nagla (prenagljena) sodba
a snap vote nepričakovano in hitro glasovanje
snap shot strel brez ciljanja

3. prislov
s pokom (treskom)

to go snap počiti, zlomiti se s pokom
snap went the mast s treskom (tresk!) se je zlomil jambor

stīpō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *sti̯ā(i)-, *stei̯ā- trans. (z)gostiti, intr. zgostiti se, otrdeti, okoreti; prim. skr. stíyā stoječa voda, styā́yate strjuje se, postaja trd, stīmáḥ lenoben, počasen, styānaḥ, prastīmaḥ zgoščen, pogost, nakopičen, viṣṭīmín- zgoščajoč se, gr. στία, στῖος kamenček, πολυστῖος kamnit, στέᾱρ -ᾱτος maščoba, mast, loj, testo, στίλη kaplja, στῖφος kup, kopica, gosta množica, στίβη slana, στίβος utrjena, uhojena pot, στιβαρός, στιπτός steptan, στοιβή zamašitev, zatrpanje, στείβω zgoščam, teptam, στιφρός tesen, gost, trden, utrjen, močan, lat. stīria, stīricidium, stīlla, stīpes, stĭps, stipula, stipulus, stipulārī, lit. stimpù, stìpti strditi se, otrdeti, okrepneti, stiprùs močen (močan), krepek (krepak), silen, got. stains = stvnem. stein = nem. Stein kamen, srednjevisokonem. stīf, stëft = nem. steif, Stift; prim. tudi sl. stena in steblo)

1. (z)gnesti, nagnesti (nagnetati), (s)tlačiti, natlačiti, stisniti (stiskati), (na)basati, (z)gostiti, (na)gatiti, (na)trpati, (na)pakirati, napolniti (napolnjevati), (na)grmaditi, (na)kopičiti: Plin. idr., maiorem numerum (sc. assium) in aliqua cella Varr., Graeci stipati, quini in lectulis Ci., in arto stipatae erant naves L. na tesnem nagnetene, velut stipata phalanx L., hos arto stipata theatro spectat Roma H. na tesno nagneten (natlačen), eum stipata tegebat turba V., fratrum stipata cohors V., materies stipata Lucr., acies densis stipata catervis Lucan., stipare calathos prunis Col. poet., nucem sulphure et igni Fl., calceum multiformem Tert. z vso nogo polniti = visok čevelj nositi; pesn.
a) nakopičiti (nakopičevati): stipatque carinis ingens argentum V., (apes) mella stipant V.
b) stipare Platonem Menandro H. Platona pridružiti Menandru = Platonove spise zložiti (spakirati) skupaj z Menandrovimi; med.: cuncta stipantur saecula cursu Cl. se gnetejo; occ. kak kraj, na kakem kraju nagnesti (nagnetati), napolniti (napolnjevati): tribunal Plin. iun., stipant graves equi recessus Danai Petr. poet., multo patrum stipatur curia coetu Sil., aditus et tectum omne fartim stipaverant Ap.; pt. pf. stīpātus 3 poln česa, napolnjen s čim: curia cum patribus fuerit stipata O., pontes calonibus et impedimentis stipati Suet.

2. gnesti se okoli koga, koga kupoma (trumoma, tolpoma, množično) obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati), obda(ja)ti, obsuti (obsipati, obsipavati), v velikem številu (po)spremiti (spremljati): Varr. ap. Gell., Plin. iun., Amm., Cl. idr., qui senatum stiparit armis Ci., qui stipatus semper sicariis, saeptus armatis, munitus indicibus fuit Ci., Catilinam … stipatum choro iuventutis (sc. videbant) Ci., stipatus lictoribus Ci., stipati gregibus amicorum Ci. ep., stipatus agmine armatorum in forum inrupit L., cum amicorum tum satellitum turbā stipante L., magnā iuvenum stipante catervā V., comitum turbā est stipata (sc. Diana) suarum O., huc epulae ditesque tori coetusque ministrum stipantur Stat., iuventus prosequitur stipatque ducem Val. Fl. Od tod adj. pt. pf. stīpātus 3 obkoljen, obkrožen, obdan: ab omni ordine, sexu, aetate stipatissimus Sid.

strôjen mecánico

strojno narejen hecho a máquina
strojni defekt avería f (de la máquina)
strojna industrija industria f de la maquinaria
strojni inženir ingeniero m mecánico
strojna mast grasa f para máquinas
strojna puška fusil m ametrallador
strojni pogon accionamiento m mecánico; impulsión f mecánica
strojni stavec (tisk) compositor m a máquina, linotipista m
strojni stavek (tisk) composición f mecánica
strojni park parque m de maquinaria
strojno olje aceite m lubri(fi)cante
strojne pritikline accesorio m de máquina
strojna storilnost rendimiento m (ali potencia f ali capacidad f) de una máquina
strojno vezenje bordado m a máquina
strojna tovarna fábrica f de maquinaria

stržek samostalnik
1. zoologija Troglodytes troglodytes (ptica) ▸ ökörszem

2. (zvočna igrača) ▸ csergettyű, diócsörgő
Namesto orehove lupinice pa lahko uporabimo za izdelavo stržka tudi kaj drugega, na primer škatlico za vžigalice. ▸ Csergettyű készítéséhez dióhéj helyett mást, például gyufásdobozt is használhatunk.

svinjsk|i (-a, -o)

1. schweinern, Schweins-, Schweine-, Sau- (jazbec živalstvo, zoologija der Schweinsdachs, makak živalstvo, zoologija der Schweinsaffe, pastir der Sauhirt, rilec der Schweinerüssel, vrat der Schweinkamm, zrezek das Schweineschnitzel, želodec Saumagen, glava der Schweinskopf, krača die Schweinshaxe, mast das Schweinefett, noga der Schweinsfuß, pečenka der Schweinebraten, trakulja živalstvo, zoologija der Schweinebandwurm, uš živalstvo, zoologija die Schweinelaus, uho das Schweinsohr)
svinjska riba/ribica der Lachsschinken

2. figurativno (umazan) dreckig; (usran) saumäßig, säuisch, schweinisch; (strašen) Sau- (mraz die Saukälte, delo die Sauarbeit)
svinjsko vreme das Sauwetter, Dreckwetter, Mistwetter
svinjsko … sau-
(mrzlo saukalt, slab sauschlecht, težak sauschwer)

svínjski pig(-); swine (-); swinish, hoggish, piggish; hoglike; figurativno dirty, obscene

svínjska kuga veterina swine plague
svínjska mast lard, pig fat, pork fat
svínjski filet pork fillet
svínjska mlaka hog-wallow
svínjski mehur pig's bladder
svínjsko meso pork
svínjski pastir (pesniško) swineherd
svínjska rdečica veterina swine fever
svínjska slanina fat, (posušena) bacon
svínjsko usnje pigskin, hogskin

svínjski de porc, de cochon ; (umazan) sale, malpropre ; (nespodoben) indécent, obscène

svinjska glava tête ženski spol de porc, hure ženski spol
svinjski kotlet côtelette ženski spol de porc
svinjska krma, piča (hrana) nourriture ženski spol (ali pâture ženski spol) pour les porcs
svinjska krača (kulinarika) jarret moški spol de porc, (gnjat) jambon(neau) moški spol
svinjska mast graisse ženski spol de porc, saindoux moški spol
svinjski mehur vessie ženski spol de porc
svinjsko meso (viande ženski spol de) porc moški spol
svinjski pastir porcher moški spol
svinjska pečenka rôti moški spol de porc
svinjsko rebrce (kulinarika) côte ženski spol de porc
svinjsko usnje peau ženski spol de porc, porc moški spol

svínjski (-a -o) adj.

1. porcino, suino, per maiali, di maiale:
svinjsko meso carne di maiale
svinjska mast grasso di maiale, strutto
svinjsko usnje cuoio di maiale
svinjski hlev porcile
svinjski pastir porcaio
svinjska krma mangime per maiali

2. pejor. sporco; ekst. sconcio, osceno, indecente:
svinjska roka mano sporca
svinjska šala barzelletta sporca, sconcia

3. (ki se pojavlja v močni obliki) forte, intenso, infernale, cane:
svinjski mraz freddo cane
svinjska vročina caldo infernale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti svinjski do koga essere cattivo con qcn.
imeti svinjski dan aver avuto una giornata faticosa
imeti svinjsko srečo avere una fortuna da matti
svinjsko vreme brutto tempo
bot. svinjska dušica (navadni kristavec) stramonio (Datura stramonium)
vet. svinjska kuga peste suina
bot. svinjska reja (srpasta meteljka) erba falcata (Medicago falcata)
teh. svinjska noga piede di porco
bot. svinjski koren scrofularia (Scrophularia)
gastr. svinjska bržola v vinu maiale ubriaco
svinjska krača ginocchiello
svinjska panceta pancetta di maiale; tosk. rigatino, ventresca
svinjska rebrca costereccio tosk.
svinjska salama soppressa
svinjska zarebrnica na žaru rosticciana
svinjski file costina
svinjski hrbet arista
svinjsko črevo busecchia
svinjsko ledje lonza

svínjski de cerdo, de puerco, cochino ; fig inmundo , (nespodoben) indecente obsceno

svinjski mehur vejiga f de cerdo
svinjska glava cabeza f de cerdo
svinjski kotlet chuleta f de cerdo
svinjsko usnje piel f (ali cuero m) de cerdo
svinjsko meso (mast, pečenka) carne f (grasa f, asado m) de cerdo
svinjska krma (hrana) pasto m para cerdos; comida para cerdos (tudi fig)
svinjski pastir porquero m, porquerizo m
svinjska krača pernil m, (gnjat) jamón m
svinjsko rebrce costilla f de cerdo
svinjske (prašičje) noge manos f pl de cerdo

tóvoten (-tna -o) adj. strojn.
tovotna mast grasso per cuscinetti a sfere

tuccētum (tūcētum) -ī, n (gal. beseda; prim. lit. táukas mast, stvnem. dioh stegno, lat. tumeō) povito (zavito) meso, verjetno (svinjska ali goveja) klobasa, običajna jed v Cisalpinski Galiji: Ap. Arn., esto age; sed grandes patinae tuccetaque crassa adnuere his superos vetuere Iovemque morantur Pers.

tumeō -ēre (indoev. baza *teu̯H- oteči, nabrekniti, nabuhniti; prim. túmraḥ poln (česa), zavaljen, tolst, strčeč, tutumáḥ obilen, tumalaḥ, tumulaḥ hrupen, tumalam hrup (prim. lat. tumultus), tavīti, tā́uti močan je, ima moč, tuvi- zelo, silno, got. þiuda ljudstvo, gr. τύμβος gomila, grob, τύλη, τύλος žulj, grba, žmula, lat. tumor, tumidus, tumultus, tumulus, tōmentum, tōtus, lit. túlas nekateri, taukaī mast, maščoba, tunkù, tùkti mastiti se, debeliti se, let. tulzuns oteklina, tauta ljudstvo, tūks oteklina, tūkt nabrekati, otekati, sl. til, tilnik, stvnem. diota ljudstvo, dioh stegno, bedro)

1. biti nabrekel, biti nabuhnjen, biti napet, biti napihnjen (napuhnjen), biti otekel (otečen), biti narasel, biti poln, nabrekniti (nabrekati, nabrekovati), nabuhniti (nabuhovati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, napuhniti (napuhati, napuhovati) se, oteči (otekati), narasti (naraščati), (na)polniti se, napolniti (napolnjevati) se: pedes tumentes V., quid hoc in collo tibi tumet? Pl., corpus tumet veneno O., tument tibi inguina H., tument lumina fletu Tib., bile tumet iecur H., tumet Achelous imbre O.; z gr. acc.: anguis colla tumens V.; pren.: vere tument terrae V. kipi(jo), unus ferebat fiscos cum pecunia, alter tumentes multo saccos hordeo Ph. polne, napolnjene, in tenero palmite gemma tumet O., anni (sc. virginis) tumentes Stat. zrela, tument vela sinu Mart.; poseb. o govoru in govorniku biti nabuhel, biti napihnjen, biti nadut, biti bombastičen (pompozen): Q., Mart. idr., Cicero obtrectatoribus tumens videbatur T. (Dial.).

2. metaf.
a) biti napihnjen, biti napuhnjen, biti napuhel, biti samovšečen, hvaliti se, bahati se, napihovati se, prevze(ma)ti se, prevzetovati (s čim, zaradi česa): nominibus O., gloriā Plin., laudis amore tumes H., tumens inani superbiā Ph., Nero longā serie Caesarum tumens T., alto stemmate Iuv.; z notranjim obj. (adv.): vana tumens V.
b) biti razburkan, biti razburjen, biti razdražen, biti razsrjen, biti togoten, (vz)kipeti (od jeze), razburiti (razburjati) se, (raz)srditi se, (raz)togotiti se, (raz)burkati se, kipeti: tumet unda a vento O., sapientis animus numquam tumet Ci., tumet animus irā L., rabie fera corda tument V., tumentem lacrimis fatigant T., nescio quid animus … tumet Sen. tr. kaj da snuje razsrjeni duh, tum tumet Tib. žari od pohote.
c) vreti, biti nemiren, upirati se, puntati se, buniti se, vstajati: tument negotia Ci., tument animi plebis Plin. iun., Galliae tument T. v Galijah vre.
d) occ. pesn.: bella tument O. hočejo počiti.

uméten artificial; (nepravi) false, imitation

uméten diamant imitation diamond
umétne cvetlice artificial flowers pl
umétno gnojilo artificial manure, fertilizer
umétni kamen artificial stone
umétni lasje false hair
umétna mast synthetic fat (ali grease)
umétno maslo margarine, slabšalno ersatz butter
umétna obrt arts and crafts pl, applied (ali useful) art
uméten nakit imitation jewellery
uméten led artificial ice
uméten ognjemet, ogenj fireworks pl
umétna osemenitev artificial insemination
uméten proizvod artificial product
umétna smola synthetic resin, synthetic plastic material, plastic
umétna snov synthetic material, artificial substance, plastics pl
umétna svila artificial silk, rayon
umétno vlakno synthetic (ali man-made) fibre
umétna volna artificial wool; shoddy
uméten ud (proteza) artificial limb
umétno usnje imitation (ali artificial) leather, leatherette, leatheroid
umétni zobje (proteza) false teeth pl

végétal, e, aux [-tal, to] adjectif rastlinski; masculin rastlina

règne masculin végétal rastlinstvo
graisse féminin végétale rastlinska mast
terre féminin végétale humus, prst
tissu végétal rastlinsko tkivo

Venetian [viní:šən]

1. pridevnik
benečanski, beneški

2. samostalnik
Benečan, -nka
(= Venetian blind, Venetian window) žaluzija (navojna oknica), benečansko okno

venetians množina vrvica za žaluzije
Venetian carpet tekač (preproga) po stopnišču
Venetian glass beneško steklo (kristal)
Venetian lace beneške čipke
Venetian ball steklena krogla z barvnimi vložki
Venetian chalk krojaška kreda
Venetian door steklena vrata
Venetian mast spiralno pobarvan jambor (za cestno dekoracijo)
Venetian pearl umeten biser (iz stekla)
Venetian window beneško okno (s tremi odprtinami)

zalíti (-líjem) | zalívati (-am)

A) perf., imperf.

1. annaffiare

2. (razvodeniti) diluire, annacquare

3. aggiungere acqua

4. otturare (fessure); colmare (un recipiente)

5. pren. allagare:
voda je zalila rove l'acqua allagò le gallerie

6. grad. cementare

7. imperlare, coprire:
pot ji je zalil obraz il sudore le imperlò la fronte
solze so ji zalile oči le lacrime le annebbiarono gli occhi

8. dar da bere

9. pren. bagnare, festeggiare (bevendo):
zaliti diplomo bagnare la laurea

10. pervadere, sommergere, inondare:
zalila jo je groza fu pervasa dall'orrore
sobo je zalila svetloba la stanza fu inondata dalla luce

11. med.
zalivati dojenčka nutrire il neonato col poppatoio
med. zaliti zob piombare, otturare un dente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. mast ga zaliva è molto grasso, pienotto
pren. z dobrim vinom zalivati kosilo annaffiare il pranzo con del buon vino

B) zalíti se (-líjem se) | zalívati se (-am se) perf., imperf. refl. ubriacarsi; riempirsi di vino, di alcolici

zasílen provisional, temporary; jury; emergency(-)

zasílni izhod emergency door (ali exit)
zasílno jadro jury sail
zasílni jambor jury mast
zasílno krmilo jury rudder
zasílni most provisional (ali temporary) bridge
zasílna postelja makeshift bed
zasílni pristanek (letala) forced landing
zasílno zaklonišče emergency shelter
zasílna zavora (v vlaku) communication cord
zasílna odeja emergency blanket

žólčen fielleux, bilieux (oba tudi figurativno)

žolčni kamen calcul moški spol biliaire
žolčni mehur vésicule ženski spol biliaire
žolčna mast cholestérine ženski spol, cholestérol moški spol
žolčni napad colique ženski spol hépatique
ima žolčne kamne il a des calculs (ali des pierres) dans la vésicule