Franja

rēndere^*

A) v. tr. (pres. rēndo)

1. vrniti, vračati:
bottiglia, vuoto a rendere trgov. povratna steklenica, embalaža
a buon rendere se že oddolžim, hvala lepa
rendere il denaro prestato vrniti izposojeni denar
rendere l'anima a Dio evfemistično umreti
rendere conto obrazložiti
rendersi conto di qcs. zavedati se česa
rendere grazie zahvaliti se
rendere lode pohvaliti
rendere omaggio, onore pokloniti se
rendere gli estremi onori a qcn. komu izkazati poslednje spoštovanje
rendere un servizio narediti, izkazati uslugo
rendere testimonianza pričati

2. prinesti, donašati; biti donosen:
un tronco ferroviario che non rende železniški odsek, ki ni donosen

3. ekst. izraziti, izražati; opisati, prikazati:
rendo l'idea? ali sem bil dovolj jasen?
rendere parola per parola dobesedno prevajati
rendere una poesia in inglese prevesti pesem v angleščino

4. narediti, napraviti:
la calura estiva ha reso il letto del fiume arido poletna vročina je izsušila rečno korito
rendere qcs. accessibile narediti kaj dostopno, razumljivo
rendere qcs. di pubblica ragione objaviti kaj
rendere schiavo zasužnjti

5. dihniti:
rendere l'ultimo respiro izdihniti

B) ➞ rēndersi v. rifl. (pres. mi rēndo)

1. izpasti, izkazati se:
rendersi criticabile izkazati se graje vrednega

2. pokazati se, postati, postajati:
l'intervento si è reso necessario poseg se je pokazal kot nujen

rož|a¹ [ó] ženski spol (-e …)

1. die Blume (ledena Eisblume, suha Strohblume, Trockenblume)
jerihonska roža rastlinstvo, botanika die Jerichorose, die Rose von Jericho
figurativno roža mogota die Wunderblume
umetna roža die Kunstblume
sončna roža rastlinstvo, botanika (sončnica) die Sonnenblume
šentjanževa roža rastlinstvo, botanika (krčnica) das Johanniskraut
triglavska roža rastlinstvo, botanika das Dolomiten-Fingerkraut
za rože Blumen-
(korito der Blumenkasten, stojalo der Blumenständer)

2.
kompasova roža die [Kompaßrose] Kompassrose

3. gradbeništvo, arhitektura die Kreuzblume, (rozeta) die Fensterrose; na prhi: die Brause, na zalivači: die Gießkannenbrause

scabō -ere, scābī (–) (iz indoev. gl. osnove *skab- „obdelovati z ostrim orodjem“ *scap- in *skabh- strgati, strugati, praskati, votliti; prim. got. skaban strgati, striči = stvnem. scaban = nem. schaben strgati, stvnem. scaba oblič, skobelj, sl. skobelj, sl. skopiti, lit. skabus oster, skabýti trgati, rezati, skopiù, skõbti dolbsti v les, skabù rezati, sekati, let. skabrs oster, skabrums ostrina, hrapavost, raskavost, skabît odtrgati, lat. scaber, scabiēs, scobis, scobīna; prim. tudi gr. σκαφίς kad, kotanja, korito, σκαφεύς kopač, σκάπτω (iz *σκαπω) kopati, σκᾶφος čoln, σκάφη posoda, skleda, korito, čoln, σκάφιον, lat. scap(h)ium korito, skodelica, posoda, scapha drevak, kanu, čoln, stvnem ska(p)f, nem. Schaff škaf, omara, regal, sl. škaf)

1. (po)praskati, (po)čohati, (po)čohljati, (po)čehljati, (po)drgniti: LUC. AP. PRISC. idr., caput LUC. AP. NON., caput digito H., aures pedibus posterirobus PLIN. (o živalih) praskati se za ušesi, quid aures meas scabis? SEN. PH. = čemu mi pripoveduješ tako prijetne in zabavne reči?; preg.: mutuum muli scabunt (gl. pod mūlus).

2. occ.
a) odpraskati, (o)strgati: laminas scabendo PLIN.
b) izpraskati (izpraskavati), spraskati (spraskavati): tellurem pedibus PLIN.

sīnum -ī, n (Varr., Col.) in sīnus -ī, m (Pl., Serv.), acc. sīnum (Pl., V., Mart.) (prim. skr. sáras- korito, vedro, lit. sìlis jaslice, sìlė korito, lat. situla (obl. je razširjena s t), morda (vendar nezanesljivo) tudi umbr. suiseve (loc. sg. = lat. in sino) in gr. δροίτη lesene nečke, kopanja, korito, krsta) trebušasta (trebušnata, bokasta) lončena posoda za vino, mleko idr. posoda, lonec, torilo.

speljáti (spéljem) | speljávati (-am)

A) perf., imperf.

1. far partire; partire:
voznik je prižgal motor in speljal il conducente accese il motore e partì

2. nareč. (zvoziti, voziti) trasportare

3. deviare, sviare; girare; portare; depistare:
speljati promet po obvozni cesti deviare il traffico su una circonvallazione
speljati pogovor na drugo temo cambiare discorso
speljati elektriko do zadnje vasi portare l'elettricità fino all'ultimo paese
speljati policijo na napačno sled depistare la polizia

4. indurre; pejor. traviare:
fant je pošten, pa so ga drugi speljali è un ragazzo perbene, ma lo hanno traviato

5. pren. soffiare; sedurre:
speljati komu dekle soffiare la ragazza a qcn.

6. (ukrasti) soffiare, rubare, sgraffignare:
speljati komu denarnico iz žepa soffiare il portafoglio dalla tasca a qcn.
speljati koga na led, v past trarre in inganno qcn.
speljati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
hidr. speljati reko v korito, iz korita inalveare, disalveare un fiume

B) speljáti se (spéljem se) | spéljávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. scivolare, slittare

2. passare con forza, a stento

stiskálen (-lna -o) adj. di compressione, compressore; spremitore; pigiatore:
agr. stiskalno korito palmento

umirjanj|e srednji spol (-a …) die (langsame) Beruhigung, das Ruhigwerden
po potresu: umirjanje tal das Nachbeben
tehnika korito za umirjanje das Tosbecken
tehnika čas umirjanja die Einstellzeit

urvum (urbum) -ī, n (iz * u̯r̥vo-, indoev. kor. *u̯er- upogibati, vrteti, kriviti; vezati, nizati; prim. skr. ūrúḥ stegno, urvám korito, sl. vrv = let. vìrve, lat. [iz razširjenega kor.] vertō, vermis; prim. tudi osk. uruvú meja, mejna pot, gr. ὅρος, jon. οὖρος, dor. ὅρƑος meja, mejna brazda) ukrivljeni del pluga, plugova krivina, s katero so starodavniki določali obseg novega mesta (prim. urvō): Dig., † impurro † fictum ab urvo, quod ita flexum ut redeat sursum versus ut in aratro quod est urvum Varr., quare et oppida quae prius erant circumducta aratro ab orbe et urvo urb[s]es[t] Varr.

usáhel (-hla -o) adj.

1. secco, disseccato, asciutto, prosciugato, arido:
usahlo rečno korito alveo prosciugato

2. avvizzito, appassito

vbod² [ô] moški spol (-a …) z iglo, nožem, sulico ipd.: der Einstich (tudi šport)
šport korito za vbod der Einstichkasten

watering [wɔ́:təriŋ]

1. samostalnik
škropljenje, polivanje, namakanje; napajanje; oskrbovanje z vodo; moariranje (tkanine); mešanje z vodo, razredčevanje

2. pridevnik
namakalen, škropilen; kopalen, kopališčen

watering can škropilnica, kangla za zalivanje (vrta)
watering cart cestni škropilni voz
watering place napajališče; kopališče; navtika kraj, luka, kjer se ukrcava, natovarja voda
watering pot kanglica za zalivanje (cvetlic)
watering trough napajalno korito

zidárski (-a -o) adj. del, da muratore; murario:
zidarski mojster muratore, maestro di cazzuola
zidarski pomočnik manovale
zidarska žlica cazzuola, cucchiaia, sparviero
zidarski izravnalnik frettazza
zidarski oder bertesca
zidarski odrnik antenna
zidarsko korito cofana, calderella da muratori

κάρδοπος, ἡ nečke, korito.

πλυνοί, οἱ (πλύνω) perilnik, perišče, umivalnica (sezidano korito, v katerega je neprestano tekla voda).

πῡ́ελος, ἡ [Et. po dissim. iz πλύελος od πλύνω (s)prati] 1. korito, kopanja. 2. rakev, krsta.

σκάφη, ἡ (σκάπτω) 1. posoda, skleda, korito, kopanja. 2. čolnič NT.

φάτνη, ἡ korito, jasli NT.