Franja

mòbina ž
1. njiva zemljiškega gospoda, ki jo je moral obdelovati tlačan: to je njegova vlastita mobina
2. gl. moba

mosey [móuzi] neprehodni glagol
ameriško, sleng pobegniti, pobrisati jo; pohajkovati

mouton [mutɔ̃] masculin koštrun, oven, ovca, jarec; koštrunovina, ovčina; ovčje usnje, ovčje krzno; figuré lahkoveren, slepo ubogljiv, dobrodušen človek; oseba, ki se prilagodi okolici, jo posnema; populaire žimnica; argot sojetnik, ki je policijski vohljač; bel, kosmičast oblak, ovčica; pluriel peneči se valovi; kosmičprahu pod pohištvom

un mouton à cinq pattes fenomenalna oseba
c'est un mouton to je lahkoveren, pasiven človek
doux comme un mouton krotek, blag, mil
saut masculin de mouton, saute-mouton masculin skok čez kozo (igra)
jouer à saute-mouton skakati čez kozo (igra)
chercher un mouton à cinq pattes iskati izredno redko stvar (belo vrano)
être frisé comme un mouton imeti kodraste lase
revenons à nos moutons (figuré) vrnimo se k stvari!

mrežàrica ž (ijek., ek.) riba, ki jo love z mrežo

Naboth's vineyard [néibɔɵvínjəd] samostalnik
posest, ki jo kdo hoče za vsako ceno imeti

nabúdžiti nàbūdžīm ljudsko slabo naleteti, skupiti jo: bogami smo nabudžili kraj sve ove zgode i ljepote

nȁdo s
1. dial. mišja luknja na polju, kjer miši skrivajo svojo zalogo živeža
2. dial. svinjska piča, ki jo žival sama najde na prostem: ovdje su dobra -a za svinje

nadŕljati nàdr̄ljām
1. ekspr. načečkati: nadrljati pismo
2. slabo naleteti, skupiti jo: ala smo nadrljali s ovim prijedlogom kod šefa

nàgnuti nȁgnēm, nàgnuh nȁgnū in nàgoh nàže, nàgnuo -ula in nàgao nàgla
I.
1. nagniti: nagnuti bure, bačvu, krčag, čuturu, glavu
2. nagniti se: dan je nagao; sunce nagnulo k zapadu
3. ekspr. pripraviti koga do: nagnuti koga na pokajanje
4. ekspr. spustiti se v beg, pobrisati jo, ucvreti jo: dijete naže uza stranu, on naže bježati
5. napasti, navaliti: sad nagoše pješaci
6. nameniti se: kud si nagao?
II. nagnuti se
1. nagniti se: nagnuti se kroz prozor opasno je; nagnuti se nad bunar; nagnuti se napolje; dan se nagnu kraju; sunce se nagnulo k zapadu
2. drveti, pognati se: za njima nagla potjera

nagrabúsiti -gràbūsīm ekspr. slabo naleteti, skupiti jo: sve mu inače uspijevalo, a ovaj put je nagrabusio

nagràjisati -išēm (t. ogramak) ekspr. slabo naleteti, stakniti jo, skupiti jo: miš će nagrajisati bude li se s mačkom igrao

nakáljati nàkāljām ekspr. skupiti jo, opeči si prste: hajdemo, manite ga do vraga, da ne nakaljamo

nàkōnjče -eta s, nákōnjče -eta s etn. nakolenčič, deček, ki ga nevesti v novem domu dajo na kolena, v naročje ali ji ga posadijo na konja, ko jo peljejo na novi dom

nalijèpiti nàlijepīm (ijek.), nalépiti nàlēpīm (ek.)
I.
1. nalepiti: nalijepiti marku na pismo
2. nametati: nalijepiti malter na zid
3. ekspr. skupiti jo, opeči si prste: nalijepiti negdje na zlo
II. nalijepiti se
1. nalepiti se
2. prilepiti se: za prste mi se nalijepila krv
3. ujeti se: nalijepio se na zavodljiv smiješak

namètnuti nàmetnēm
I.
1. nadeti: nametnuti uzdu konju
2. naložiti: nametnuti harač, kuluk, porez
3. vsiliti: nametnuti komu svoje ubjedenje, svoje ideje, svoje nasilje
4. dati na, deti na, postaviti na: nametnuti rezu zapahniti vrata
5. naložiti: nametnuti slame oko kule
6. napeljati, nagovoriti: nametnuti koga na zločin, na knjigu
7. narediti, ureči: to je djetetu nametnuto
II. nametnuti se
1. vsiliti se: nametnuti se društvu, djevojci
2. z vnemo se lotiti česa: nametnuti se na učenje
3. ekspr. ubrati jo za kom: nametnuti se za kim

násēlje s, náselje s
1. naselje: brdsko, primorsko naselje; rastreseno, zbijeno naselje
2. pogostitev, ki jo priredi gospodar, ko se vseli v novo hišo
3. bog mu dao rajsko naselje bog mu daj nebesa

nàzuvak -ūvka m, mn., nàzūvci
1. kratka nogavica, ki jo pozimi obuvajo cez nogavice
2. ogležnjica, gamaša, dokolenka
3. golenjak

nìćāh -áha m (t. nikah, ar.) dial.
1. zakon, poroka: žena pod -om omožena žena
2. gotovina, ki jo muslimanski ženin ob poroki da nevesti kot kavcijo: beg će njojzi nićah isplatiti

notifiable [nóutifaiəbl] pridevnik
(bolezen) ki jo je obvezno prijaviti

ob-iūrgō (stlat. ob-iūrigō Pl.) (ob in iūrgāre)

1. (o)zmerjati, ošte(va)ti, oponesti (oponašati), (po)očitati; abs.: Ter., Suet. idr., sic obiurgat, quasi aderint Q., nequiquam consule obiurgante L.; z acc. personae: o. M. Caelium Ci., monendi amici saepe sunt et obiurgundi Ci., o. aliquem molli brachio de Pompei familiaritate Ci., ne, in quo te obiurgem, id ipsum videar imitari Ci., cum obiurgerer, quod nimiā laetitiā paene desiperem Ci., venator canem obiurgebat Ph.; z acc. rei: Q., Sen. ph., Suet., verecundiam alicuius Ci. ep.; occ. očitajoče poz(i)vati, spodbuditi (spodbujati), bodriti: quā (sc. epistulā) me obiurgas, ut firmior sim Ci. ep., obiurgans me a peccatis Pl.

2. metaf. grdo jo zagosti, naplesti (napletati) komu, kaznovati koga
a) telesno = biti, tolči, tepsti (pretepati), udariti (udarjati), čêsniti (česníti), krêsniti (krésniti): aliquem verberibus Sen. ph. ali flagris Suet. bičati, aliquem colaphis Petr. klofutati, solea Pers., sinum et latus interim Q.
b) z denarno kaznijo = (o)globiti koga: non committam, ut sestertio (zaradi enega sestercija) centies obiurgatus sim Sen. ph.