Franja

luksuz|en (-na, -no) Luxus-, Pracht- (izdaja die Luxusausgabe, Prachtausgabe, vezava der Prachteinband, hotel das Luxushotel, parnik der Luxusdampfer)

lúksuzen de luxe, luxueux, somptueux, fastueux

luksuzna izdaja (knjige) édition ženski spol de luxe
luksuzni hotel (avtomobil, vlak) hôtel moški spol (voiture ženski spol, train moški spol) de luxe
luksuzni predmeti articles moški spol množine (ali objets moški spol množine) de luxe

Lȳsander -drī, m (Λύσανδρος) Lisánder

1. Aristokratov sin, špartanski vojskovodja (od l. 407 do 394), ki je l. 404 osvojil Atene. Padel je l. 394 pri Haliartu v Bojotiji: Ci., N., Iust.

2. špartanski efor, pristaš kralja Agisa III., ki je hotel (l. 244—240) obnoviti Likurgovo ustavo: Ci.

malfamé, e [malfame] adjectif zloglasen, ki je na slabem glasu

maison féminin, rue féminin malfamée zloglasna hiša, ulica
hôtel masculin malfamé hotel, ki je na slabem glasu

med³

1. kam, kje: zwischen; med več: unter (dve drevesi zwischen zwei Bäume, goste unter/zwischen die Gäste, očetom in bratom zwischen seinem Vater und seinem Bruder, gledalci unter den Zuschauern, papirji unter/zwischen seinen Papieren)

2. medsebojno: zwischen, unter (dediči unter den Erben, udeleženci unter/zwischen den Teilnehmern, njim in ženo zwischen ihm und seiner Frau; teorijo in prakso zwischen Theorie und Praxis)

3. vmesno: zwischen (sivo in modro barvo zwischen Grau und Blau, hotelom in penzionom zwischen Hotel und Privatpension, 15 in 20 metrov visok zwischen 15 und 20 Meter hoch)

4. v času med dvema terminoma: zwischen (osmo in deveto zwischen acht und neun Uhr, 1. in 15. januarjem zwischen dem 1. und 15. Januar); med trajanjem: während (prireditvijo/kongresom während der Veranstaltung/des Kongresses), im Verlauf (von)

5.
med vrati in der Tür, sprejeti: zwischen Tür und Angel
(sredi) mitten in; mitten unter

menjavati kot gate frazem
neformalno (pogosto menjavati) ▸ cserélgeti mint a gatyáját
Če pevec menjava punce kot gate, jih bo hotel tudi deček, ki ga občuduje. ▸ Ha az énekes úgy cserélgeti a csajokat mint a gatyáit, akkor az őt csodáló srác is így tesz majd.

mériti to measure; (zemljišče) to survey; (ciljati) to point (na, v to)

mériti na to aim at, to tend to; (namigovati) to allude (na to), to refer to
pòd meri 10x8 čevljev the floor measures 10 feet by 8 feet
mériti koga z očmi to eye someone up and down, to run one's eye over someone
on meri 6 čevljev he stands 6 feet (6 ft.)
soba meri 5 m v dolžino, 4 m v širino in 3 m v višino the room is 5 metres long, 4 metres broad, and 3 metres high
na kaj merite (namigujete, cikate)? what are you driving at (ali getting at)?
ne vem, kam meriš s tem I don't know what you are getting at (ali what you have in mind)
mériti se z to compete with, to try one's strength against, to cope with
ne morem se mériti s teboj I am no match for you
ne bi se hotel mériti z njim I should not like to tackle him (ali to take him on ali pit myself against him)
on se more mériti s komerkoli he is a match for any one
to meri (= leti name) that is a hit (ali pogovorno a crack) at me
oboje moramo mériti z isto mero (figurativno) you must not make fish of the one and flesh of the other

mésten de (la) ville, des villes, citadin; municipal, urbain

mestna četrt quartier moški spol
mestna hiša hôtel moški spol de ville, mairie ženski spol
mestna knjižnica bibliothèque ženski spol municipale
mestni ljudje citadins moški spol množine, gens moški spol množine de la ville
mestno prebivalstvo population ženski spol urbaine
mestno središče centre moški spol de la ville
mestno življenje vie ženski spol citadine (ali des villes)

mésto¹ town; (veliko, VB) city, ZDA (že od 8.000 prebivalcev naprej) city; (kraj) locality, place; (v knjigi) passage; (služba) place, employment, post, (služabniško) situation; spot; stand, point

na méstu (takoj) on the spot, straight (ali right) away
v méstu in town
iz mésta from town
na samem méstu (kraju) pravo on the premises
na mojem méstu in my place
prav na tem méstu in this very place
na prvem méstu in the first place, first and foremost
častno mésto place of honour
glavno mésto capital, metropolis
podeželsko mésto country town
večno mésto the Holy City, Rome
industrijsko mésto manufacturing town
prazno mésto (služba) vacancy
dolnje mésto lower town (ali ZDA downtown)
gornje mésto upper (ali high) town
komandant mésta town major
zrasel v méstu townbred
sva iz istega mésta we are from the same place
ni na méstu (govoriti)... it is inappropriate (to speak)...
tu ni mést, da (bi govoril)... this is not the proper place (to speak)...
opazka ni bila na méstu (umestna) the remark was uncalled for
biti v méstu to be in town
ko bi jaz bil na tvojem méstu if I were in your place (ali position, figurativno shoes), if I were you
ne bi hotel biti na tvojem méstu I wouldn't like to he in your skin
vse mésto govori o tem it is the talk of the town, the whole town's talking about it
iti v mésto to go to (oziroma into) town
ne se ganiti z mésta not to stir
stopati na méstu to mark time
pojdite vsak na svoje mésto! go to your respective places!
potegovati se za kako mésto to apply for a post
postaviti koga na odgovorno mésto to place someone in a responsible position
vlak, ki vozi iz mésta (v mesto, v London) down train (up train)
vznemiriti mésto z velikim hrupom, razgrajanjem to paint the town red

meublé tujka franc. agg. invar. gost.
hotel meublé hotel s prenočiščem (brez hrane)

miser -era -erum (sor. z maereō in maestus)

1. beden, nesrečen, reven, pomilovanja vreden, usmiljenja vreden (naspr. beatus, felix, fortunatus): Pl., Sen. ph., Val. Max., nihil est tam miserabile quam ex beato miser Ci., hic miser atque infelix Ci., habere aliquem miserrimum Ci. hudo trapiti (mučiti, trpinčiti) koga, miserrimus fui fugitando Ter. zelo sem se upehal, ves upehan sem, querella misera (mila) et luctuosa Ci., o multo miserior Dolabella, quam ille, quem tu miserrimum esse voluisti Ci.; kot subst. m. in f. nesrečnež, nesrečnica, revež, rev(ic)a, uboga para: miser! H., o miser! Ci., (o) me miserum! Ci., eheu me miserum! S., o miserum te! Ci., vae misero mihi! Ter., miserae mihi! Afr. fr. joj meni nesrečnici!, o miseri! V. o zaslepljenci; z gen. (zaradi česa, glede na kaj): cultūs miser H. nesrečen (pomilovanja vreden) glede na način življenja, miseros ambitionis Plin. iun., a miseri, quos nosse iuvat quid Phasidis ales distet ab hiberna Rhodopes grue Stat.

2. (o stvareh) ubožen, boren, reven, siromašen, ubog, beden, nesrečen, slab, obžalovanja vreden, žalosten, otožen: misera ac tenuis praeda C., fortuna, res, consolatio Ci., fames S. ali tumultus mentis H. mučen, video Lentulum in misero squalore Ci., remedium Cels., carmen V. slaba (glede na vsebino), remedium Cels., misera luxuria Pr. ubogo razkošje, bedna gizda (v mošnji), divitias miseras! H. oj, kako klavrno bogastvo!, mors V. bridka, amor V. ali ambitio pretirana, strastna; kot vrinjeni stavek oz. vzklik: miserum! V. grozno! kako žalostno! kako boleče!; miserum est z inf. nesreča je, nesrečno je: usque adeone mori miserum est? V. je mar smrt tolikšna nesreča?, est nobis (za nas) miserum desertam rem publicam invadi L., ita vivere miserrimum est Ci.; s supin. na -u: estne hoc miserum memoratu? Pl. ali ni to žalostna zgodba?

3. occ.
a) telesno ali duševno beden, bolan: bucca Pl., latus caputve H., homini misero non invideo medicinam Petr., quo nunc etiam morbo misera sum Pl. bolezen, zaradi katere še zdaj trpim, miserum esse ex animo Pl. biti bolan na duši; tako tudi: quid illam miseram animi (loc.) excrucias? Pl.; tudi bolan od ljubezni: certe purast sanis magis inde voluptas quam miseris Lucr., et illam scelestam esse et me miserum sentio Ter.
b) nravstveno, moralno beden = žalosten, malovreden, ničvreden, podel: hominem perditum miserumque! Ter. podlež zavrženi! — Adv.

1. miserē
a) bedno, ubogo, revno, klavrno, nesrečno, žalostno, pomilovanja (usmiljenja) vredno: Pl., Ter., Lucr., Sen. rh., Sen. ph., vivere Ci., ut miserius (z večjimi težavami) a vobis recipiatur, quam ab illo capta est L.
b) bedno, klavrno = slabo: misere, miserrume scriptum esse Pl.
c) bedno, klavrno = zelo, na vso moč, silno, silovito, močno, strastno, srčno, prizadevno: eius patri me nunc m. miseret Pl., m. orare eius noctem, m. cupere Ter., m. amare ali m. deperire amore Kom. od ljubezni biti bolan = prisrčno ljubiti, m. amans Pl. od ljubezni bolan, m. descendere quaerens H., m. noluit tradere Ci. nikakor ni hotel.

2. miseriter klavrno, bedno: Enn. ap. Prisc., Lab. fr., Cat., Ap., Iul. Val.

miteux, euse [-tö, z] adjectif, familier nesrečen, beden, reven; masculin revež

hôtel masculin miteux reven hotel

mladínski juvenil

mladinska brigada brigada f de la juventud
mladinski dom hogar m juvenil
mladinsko gibanje movimiento m de la juventud
mladinski hotel albergue m juvenil (ali para la juventud)
mladinska knjiga (knjižica) libro (biblioteca f) juvenil
mladinska revija revista f para la juveraud
mladinska organizacija organización f juvenil
mladinsko prestopništvo delincuencia f juvenil
mladinsko skrbništvo asistencia f a la juventud
mladinsko sodišče tribunal m tutelar de menores
mladinske tekme competiciones f pl juveniles
mladinski tabor campamento m juvenil
mladinsko varstvo, zaščita protección f de la juventud

modêren (-rna -o) adj.

1. (sodoben) moderno, attuale, contemporaneo:
moderni človek l'uomo moderno
moderni jeziki le lingue moderne
moderno gospodarstvo economia moderna

2. (ki vsebuje najnovejše tehnične pridobitve) moderno;
moderen hotel albergo moderno
moderna vzgoja educazione moderna

3. (ki upošteva najnovejše umetnostne tokove) moderno:
moderno slikarstvo la pittura moderna

4. (ki upošteva najnovejše norme, je v skladu z modo svojega časa) moderno:
moderna zakonca una coppia moderna
moderna frizura una pettinatura moderna

5. (ki ustreza splošnemu okusu določenega časa) moderno, di moda, alla moda, in voga:
športna krila so moderna le gonne casual sono di moda
alp. moderna alpinistika l'alpinismo moderno
um. moderna galerija galleria d'arte moderna
moderna numizmatika la numismatica moderna
šport. moderne olimpijske igre le olimpiadi moderne
moderni peteroboj il pentathlon moderno

mögen (mochte, gemocht)

1. (gern haben) imeti rad, marati; nicht mögen ne marati; sich mögen imeti se rada/radi

2. Hilfsverb: Hoffnung, Wunsch: naj (kar) (mag sie kommen naj (kar) pride; der Teufel mag ... hudič naj ...); Möglichkeit: morda, utegne (das mag so sein utegne biti tako); wer mag (das sein) kdo neki ...; wo mag ... kje neki ...; ich möchte rad bi, hotel bi; ich möchte nicht ne bi rad, ne bi hotel; möchtest du ...? bi rad/rada ...?; was (ich auch tun mag)/wer (auch kommen mag) kdorkoli, kadarkoli; möge (kommen) ... naj (pride) ...

much² [məč] prislov
mnogo; zelo (v sestavljenkah: much-admired)
zelo, veliko (pred komparativi: much stronger)
daleč (pred superlativi: much the oldest)
skoraj

much to my regret na mojo veliko žalost
we much regret zelo nam je žal
much to my surprise na moje veliko presenečenje
he did it in much the same way napravil je to na skoraj isti način
it is much the same thing je skoraj isto
as much as toliko kakor
(as) much as I would like kakor rad bi že
as much more (ali again) še enkrat toliko
as much as to say kakor če bi hotel reči
he said as much nekaj takega je rekel
I thought as much tako sem tudi mislil
he, as much as any on, prav tako kot kdo drug
so much the better tem bolje
so much for today toliko za danes
not so much as komaj
without so much as to move ne da bi se premaknil
so much so tako veliko
much less mnogo manj, kaj šele, da ne rečem
pogovorno not much komaj da (v odgovoru)
much of a size skoraj enako velik
much the most likely najbolj verjetno
much too much veliko preveč
how much? koliko?

Mūcius 3 Múcij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Najbolj znani so:

1. C. Mucius Cordus Gaj Mucij Kord, ki je hotel l. 508 umoriti kralja Porzeno. Ujet pri tej nakani si je ožgal desnico; zato so mu baje nadeli vzdevek Scaevola (Levak, Levičar), priimek, ki je ostal njegovim potomcem: Ci., L., Sen. ph., Sil., Val. Max., Fl., Lact. Scaevola je sicer etrursko ime.

2. P. Mucius Scaevola Publij Mucij Scevola, konz. l. 133, prijatelj bratov Grakh, nasprotnik Scipionov, pravnik in govornik: Ci., Iuv., Pers.

3. Q. Mucius Scaevola Kvint Mucij Scevola, avgur, l. 121 pretor v Aziji, konz. l. 117, Lelijev zet, tast govornika Lucija Licinija Krasa, pravnik in govornik, Ciceronov in Atikov učitelj. Ko ga je Albucij tožil repetundarum se je zagovarjal sam in bil oproščen: Ci.

4. Q. Mucius Scaevola, pontifex maximus Kvint Mucij Scevola, najvišji svečenik. Ko je bil l. 100 namestnik v Aziji, je bil zaradi svoje pravičnosti in nesebičnosti tako spoštovan in priljubljen, da so Azijci ustanovili in obhajali njemu na čast Mucijev praznik Mūcia -ōrum, n mucije, Mucijev praznik; konz. l. 95, imeniten pravnik, govornik in državnik, zahrbtno umorjen l. 82: Ci., Gell.

5. Mūcia Tertia Mucija Tercija, hči prejšnjega, tretja Pompejeva soproga, zaradi prešuštvovanja s Cezarjem od njega ločena in pozneje poročena z Emilijem Skavrom: Ci. ep. — Pl. Scaevolae možje kakor (kakršen je bil) Scevola: Aug. — Kot adj. Múcijev, múcijski: L. idr. — Od tod adj. Mūciānus 3 Múcijev (= pontifika Kvinta Mucija Scevole): exitus Ci., cautio Icti.

Mūstēla -ae, f Mustéla, rim nom. propr. Znana sta:

1. Mustela Mustela, eden od dedičev Skapulovih vrtov, ki jih je hotel kupiti Cicero: Ci. ep.

2. Mustela Mustela iz Anagnije, eden od Antoniju podrejenih oficirjev l. 44: Ci.

nadlegováti importuner, ennuyer, déranger, poursuivre quelqu'un de ses importunités , familiarno embêter; molester

nadlegovati koga z vprašanji importuner (ali ennuyer) quelqu'un par des questions
ne bi vas hotel nadlegovati s tem je ne voudrais pas vous importuner avec cela

nadzidava samostalnik
1. gradbeništvo (gradnja nad objektom) ▸ ráépítés, emeletráépítésHotel bodo celovito prenovili ter z njegovo nadzidavo pridobili 40 novih sob. ▸ A szállodát teljesen felújítják, és emeletráépítés révén 40 új szobával bővül.

2. (o izboljšavi ali razširitvi) ▸ gyarapítás, bővítés, gazdagítás
Vsebine državljanske kulture so na Slovenskem zasnovane kot nujna nadzidava znanja s področja zgodovine in geografije. ▸ Szlovéniában az állampolgári kultúra tantárgy tartalmait a történelmi és földrajzi ismeretek szükséges gyarapításának tekintik.