Franja

assiette [asjɛt] féminin krožnik; poln krožnik; ravnotežje, položaj; technique temelj; trdnost; juridique osnova

assiette anglaise hladen narezek
assiette au beurre (figuré) donosna, mastna služba, »korito«
assiette plate, creuse nizek, globok krožnik
assiette à soupe, à dessert, à gâteaux krožnik za juho, za poobedek, za kolač(torto)
assiette de l'impôt (sur les revenus) osnova davka (na dohodke)
assiette de la colonne temelj stebra
casseur masculin d'assiettes razbijač krožnikov, razgrajač
avoir une bonne assiette dobro jahati
le cavalier perdit son assiette jezdec je izgubil ravnotežje
piquer l'assiette živeti na stroške drugih, biti prisklednik
ne pas être, ne pas se sentir dans son assiette ne se dobro počutiti

charity [čǽriti] samostalnik
dobrodelnost, dobrotljivost, usmiljenje; miloščina; dobrodelna ustanova

to ask charity prositi miloščine
charity begins at home bog je najprej sebi brado ustvaril
as cold as charity hladen, brezčuten
for charity, for charity's sake zastonj
sister of charity usmiljena sestra

cucumber [kjú:kʌmbə] samostalnik
botanika kumara

as cool as a cucumber popolnoma miren, hladen
ameriško cucumber tree vrsta magnolije

cupiō -ere -īvī (-iī) -ītum

1. želeti (si) česa, (kaj), zažele(va)ti (si), požele(va)ti si česa, željno zahtevati kaj, česa, zahoteti (si), tudi zahoče se komu česa ali storiti kaj, pohoteti si, pohoče se komu, hoteti, hoteti imeti, hrepeneti, koprneti po čem (cupere označuje naravno, strastno požele[va]nje, optāre dobro preudarjeno željo, velle mirno, a močno voljo); abs. (objektni acc. ali inf. se lahko v mislih doda): cupiunt ultro Ter., quem ipsi, cum cuperent (sc. occidere), non potuerunt occidere Ci., neque id adsequi potuisset, etiam si cupisset (sc. adsequi) Ci., qui appetitus … sive cupiendo sive fugiendo non satis a ratione retinentur Ci., cohortatus suos omnibus cupientibus ad hostium castra contendit C., qui cupit aut metuit H., vocatum … interrogat, velletne ad Masinissam reverti; cum … „cupio vero“ (sc. reverti) diceret, tum … L., Livia nihil liberorum tulit, cum maxime cuperet (sc. ferre) Suet., ut quibus bellum invitis aut cupientibus erat T. kakor je bila vojna komu zoper voljo ali po volji; z acc.: N. idr., accipiant, quod cupiunt Ci., illa cupiebat id, quod viderat Ci., exercitum cupere aperteque petere Ci., Caesarem id summe sciebant cupere C., c. domum, agros, novas res S., pacem L., quanto plura parasti, tanto plura cupis H., qui multum habet, plura cupit Sen. ph., cum tibi cupere interdixero, velle permittam Sen. ph.; kot (hladen) izraz vljudnosti, poseb. kadar se hoče kdo izogniti nadaljnjemu nadlegovanju: omnia quae tu vis, ea cupio Pl. = povsem sem ti na uslugo, quidvis cupio, dum ne … Ter. vse mi bo prav, če le ne … , cupio omnia, quae vis H. želim (ti) vse, kar (sam) hočeš, želim tudi tebi najboljše; v pass.: adeoque is cupiebatur, ut … Ap., non omnia omnibus cupiunda esse S., non invidiosa nefandis nec cupienda bonis regna O.; poseb. pogosto pt. pf. cupītus 3: Lucr., si regnum detur, non cupitast civitas Pl., res cupita L., quidquid cupitum foret L., cupitum regnum Vell., cupitum id Tiberio T., diu cupita captivitatis ultio Iust.; kot subst. cupītum -ī, n želja: tandem huic cupitum contigit Pl., ut mox cupitis ministram haberet S. fr., scit optimum modum esse cupitorum … quantum debeas sumere Sen. ph., plena Caesarum domus, iuvenis filius, nepotes adulti moram cupitis adferebant T. Z dvojnim acc.: c. patriam exstinctam Ci., commutata omnia Plin. iun., aliquem servatum magno opere ali aliquem incolumen tanto opere Suet.; z gen.: quamquam domi cupio Pl. si želim domov; večinoma z inf.: cupit te videre Pl., c. vitam mutare priorem Lucr., effringere ut arta … claustra cupiret (gl. opombo) Lucr., cupio audire, discere, videre (pogosto iron.) Ci. rad bi slišal, … , cupio videre, qui id audeat dicere Ci. rad bi ga videl, ki bi si upal … , cum cuperes appellare, non audebas Ci., quam cupiunt laudari! Ci., operam navare cupere C., cum … nostri autem, quid … efficere possent, perspici cuperent C., ad exercitum proficisci cupere S., sincerum cupimus vas incrustare H., cupis credi O., cupiebat mutare testamentum Plin. iun., cupiens acquirere Iust.; z ACI: cupis me esse nequam Pl., assectari se omnes cupiunt Enn. fr., cupio me esse clementem Ci., hanc nationem deleri cupivit Ci., Pausanias … , quos Byzanti ceperat, … tibi muneri misit seque tecum affinitate coniungi cupit N., hinc cupio nomen carminis ire mei Pr., Gaium ac Lucium … destinari consules specie recusantis flagrantissime cupiverat T., si quando, nunc praecipue cuperem esse te Romae Plin. iun.; z NCI: paratus venire cupiebat Ci., nimium cupit formosa videri O., nasutus nimium cupis videri Mart.; redk. s finalnim stavkom: quod quidem ego nimis quam cupio ut impetret Pl., responsum est mihi cupere quidem universos, ut a me rationes coloniae legerentur Plin. iun., (v zvezi z optare) necesse erit cupere et optare, ut quam saepissime peccet amicus Ci.; ne … redires, cum cuperes O., mire cupio, ne nobiles nostri nihil in domibus suis pulchrum nisi imagines habeant Plin. iun.; s samim cj.: cuperem ipse parens spectator (priča) adesset V., cupio te quoque sub idem tempus Campania tua remittat Plin. iun.; z relativnim stavkom: nec deerunt, qui, quod tu velis, cupiant Plin. iun.

2. occ.
a) ljubeče, pohotno želeti (si), zažele(va)ti (si), požele(va)ti (si), v ljubezni koprneti po kom: quae te cupit, eam ne spernas Pl., corde cupitus Enn. ap. Ci. srčno zaželen, Mars videt hanc visamque cupit potiturque cupitā O., sive cupis Paphien, seu Ganymede cales Mart.; z gen.: quae cupi(un)t tui? Pl., iamdiu vestri cupiunt Lucrina tacita Symm.
b) dobro hoteti komu, zanimati se, zavzet biti za koga ali kaj, naklonjen, vdan biti komu; z dat.: Glycerio Ter., quid? ego Fundanio non cupio? non amicus sum? Ci. ep., (Dumnorigem) favere et cupere Helvetiis propter eam affinitatem, odisse etiam suo nomine Caesarem et Romanos C.; s causā (v istih pomenih kakor pri zvezi z dat.): causam mihi tradidit, quem suā causā cupere ac debere intellegebat Ci. da sem mu vdan in zavezan, istius causā cupiunt omnia Ci. povsem so mu vdani, cupio omnia rei publicae causā Ci. državi želim vse najboljše. — Od tod adj. pt. pr. cupiēns -entis, adv. cupienter želeč, željan, poželjiv, stremuški, težeč; abs.: qui cupientem Italiam … ad meam salutem excitavit Ci., cupienti animo nihil satis festinatur S., Marius … cupientissuma plebe consul factus S. na odločno željo ljudstva, cupientissimo vulgo imperium capit Aur., quom quid cupienter dari nobis petimus Pl., cupienter cupere aliquid Enn. ap. Non., cupienter membra alicuius discerpere mālis suis Acc. ap. Non.; večinoma z objektnim gen.: cupiens nuptiarum, huius corporis, tui Pl., bonarum artium, novarum rerum, voluptatum T., liberorum T. otrók želeč si, erogandae per honesta pecuniae cupiens T. ker je rad na pošten način izdajal denar, Euathlus eloquentiae discendae … cupiens fuit Gell.; v komp.: dominandi suis quam subigendi externos cupientiores Aur.; v superl.: legis cupientissimus S. fr., naturam hominis deus veri adipiscendi cupientissimam fecit Lact.

Opomba: Star. impf. cj. cupīret: Lucr. — Sinkop. obl. iz perfektove osnove cupīsti(s), cupīsset, cupīsse idr. pogosto pri Ci.

čustveno adverb emotionell
čustveno nabit emotionsgeladen
čustveno hladen gefühlskalt
čustveno izpraznjen empfindungsleer
čustveno pogojen gefühlsbedingt
čustveno razcejen gefühlsduselig
čustveno reven gefühlsarm

dessécher [dɛseše] verbe transitif (po)sušiti, izsušiti; figuré otopiti, ohromiti

se dessécher posušiti se, shujšati, figuré postati trd, brezčuten, hladen, otopeti
dessécher le cœur otopiti čustva

détaché, e [detaše] adjectif odtrgan, odvezan, ločen; militaire detaširan, dodeljen; figuré brezbrižen, indiferenten, ne se zanimajoč za

pièces féminin pluriel détachées posamezni, rezervni deli
regard masculin détaché indiferenten, hladen pogled
fonctionnaire masculin détaché uradnik, ki je dodeljen drugam na delo
feuilleter le livre d'un air détaché ravnodušno, brezbrižno listati po knjigi

dèž pluie ženski spol ; familiarno flotte ženski spol , saucée ženski spol , rincée ženski spol

dež gre il pleut
priti z dežja pod kap aller de mal en pis, tomber de Charybde en Scylla, changer son cheval borgne contre un aveugle, se jeter à l'eau de (ali par) peur de la pluie
pripravlja se k dežju, kaže na dež le temps est à la pluie
ob, v dežju par temps de pluie
v dežju sous la pluie
droben (hladen)dež pluie fine, bruine ženski spol
močan dež forte (ali grosse) pluie, averse ženski spol, pluie battante
pohleven dež pluie douce (ali légère)
vztrajen dež pluie continuelle
dež kamenja pluie de pierres
dež krogel grêle ženski spol de balles

doživeti hladno prho frazem
(biti razočaran) ▸ hideg zuhanyként ér
Od prvenstva sem sicer veliko pričakovala, a v soboto sem doživela hladno prho. ▸ Amúgy a bajnokságtól sokat vártam, de szombaton hideg zuhanyként ért a hír.
Sopomenke: doživeti hladen tuš

eager [í:gə] pridevnik (eagerly prislov)
željan, poželjiv; oster; vnet, hlepeč, lakomen, pohlepen (to)
nestrpen

an eager beaver stremuh
eager for (ali after) fame slavohlepen
arhaično eager air hladen zrak
trgovina eager buying živahen promet
eager about (ali in) prizadeven, marljiv
eager after (ali for) pohlepen, željan, vnet

Fischblut, das, figurativ mrzla kri; Fischblut haben biti hladen/mrzel kot riba

frais¹ [frɛ] masculin hlad, svežina, svež (hladen) zrak

grand frais (marine) močan veter
mettre au frais un aliment dati živež na hladno, na hladen prostor
prendre le frais sprehajati se na svežem zraku
sentir le frais čutiti hlad

frescachón, -ona svežega, zdravega videza

viento frescachón hladen, močan veter

frīgēscō -ere (frīxī: L. Andr. fr., frīguī: Hier., Aug.) (—) (incoh. glag. frīgēre) ohladiti se, shladiti se, otrpniti, otrdeti od mraza (= okrepeneti), premreti, odreveneti: oleum … infundito in catinum, uti frigescat Ca., frigescit terra Lucr., eo melior quaeque (aqua) est, quo celerius et calefit et frigescit Cels., frigescens vulnus Cu., pallore frigescit sanguis Q. preide v mrzlo bledost, ubi frigescere pedes manusque intellegit T., senectute frigescente non poterat calefieri Hier. ker (ko) ga je od starosti mraz tresel; pren.: vide sis, ne maiorum tibi forte limina frigescant Pers. da v hišah imenitnikov ne naletiš … na hladen sprejem, Ulixi cor frixit prae pavore L. Andr. fr., frigescit affectus Q., non patiamur frigescere hoc opus Q.

glace [glas] féminin led; glazura; sladkorni obliv; ogledalo; (debela) šipa; okno (pri kočiji); pega (v dragem kamnu); figuré hladnost (čustev), ledenost; sladoled, ledena krema

de glace (figuré) leden, mrzel, hladen
glaces (accumulées) led v skladih, nagrmaden led
glace artificielle umeten led
glace biseautée, taillée brušeno ogledalo
glace au chocolat, au citron, à la fraise, à la framboise, à la vanille čokoladni, citronov, jagodni, malinov, vanilijev sladoled
glaces dérivantes, flottantes plavajoče ledene plošče
glaces descendantes pogrezljivo (stransko) okno (pri limuzini)
glace incassable nerazdrobljivo zrcalo
glace à main ročno zrcalo
glace panachée mešan sladoled
glace pare-bise vetrobransko steklo
glace de poche žepno ogledalo
glaces polaires polarni led
glace quadrillée (technique) raster
glace d'une vitrine debela šipa izložbenega okna
banc masculin de glace debela plast, plošča ledu v morju
champ masculin de glace ledeno polje
couche féminin de glace plast ledu
fabrication féminin de glaces izdelovanje ogledal
fleurs féminin pluriel de glace ledene rože (na oknu)
machine féminin à glace stroj za izdelovanje ledu
mer féminin de glace ledeno morje
montagne féminin de glace ledena gora
polisseur masculin de glace brusilec ogledal
pris dans les glaces zamrznjen (v ledu)
être de glace, avoir un cœur de glace (figuré) biti brezčuten
fendre, rompre la glace (figuré) prebiti led
se regarder, se voir dans la glace pogledati se, videti se v zrcalu

japi samostalnik
lahko izraža negativen odnos (povzpetnik) ▸ yuppieNaši zlati japiji in dobičkarji so dokazali, da jim nič ni sveto in da mislijo, da lahko z denarjem počnejo vse. ▸ A mi drága, irdatlanul jól kereső yuppie-jaink bebizonyították, hogy számukra semmi sem szent, és a pénzükért bármit megkaphatnak.
To je izrazito hladen svet mladih japijev z Wall Streeta, svet, v katerem je vsakdo kralj ali to vsaj mora biti. ▸ Ez a fiatal Wall Street-i yuppie-k kifejezetten rideg világa, egy olyan világ, ahol mindenki király, vagy legalábbis annak kellene lennie.
O prenosnih telefonih se ni več govorilo le med tehničnimi zanesenjaki ali pregrešno bogatimi japiji. ▸ A mobiltelefonok már nem csak a technológia iránt fogékonyak vagy a dúsgazdag yuppie-k beszédtémája voltak.

journée [žurne] féminin dan, dnevni čas; dnevno delo; spominski dan

journée chaude, froide, pluvieuse topel, hladen (mrzel), deževen dan
la journée de 8 heures 8-urni delovni dan
journée de travail delovni dan
faire journée blanche izostati od dnevnega dela
homme de journée dninar, dnevničar
la Journée du Combattant dan borca
journée aéronautique dan letalstva
être payé à la journée biti plačan od dneva, od dnevnega dela
travail masculin à la journée šihtno delo
travailler à pleine journée celodnevno delati
femme féminin de journée postrežnica; snažilka
des journées entières cele dneve
toute la sainte journée ves ljubi božji dan
(de) toute la journée ves dan
à grandes, petites journées hitro, počasi
journée de chômage dan, ko se ne dela
les trois Journées (histoire) 27., 28. in 29. julij 1830
mentir à la journée (familier) lagati, da se kar kadi

Küche, die, (-, -n) kuhinja (tudi figurativ); kalte Küche hladen prigrizek; des Teufels Küche (pravi) pekel

marbre [marbr] masculin marmor, marmorna plošča (kip, plastika, spomenik, steber); frnikola, nika; tiskarska miza

de marbre iz marmorja, figuré hladen
marbre artificiel umetni marmor
marbre feint fingiran marmor
marbre statuaire kiparski marmor
froid comme le marbre, comme un marbre mrzel, hladen kot marmor, brezčuten, brezsrčen
carrière féminin de marbre kamnolom marmorja
plaque féminin, statue féminin de marbre plošča, kip iz marmorja
tourneur masculin de marbre brusač marmorja
être, rester de marbre biti, ostati brezčuten
être, rester sur le marbre (typographie) biti, ostati postavljen v stavku
livre masculin sur le marbre (typographie) za tisk pripravljena knjiga

napítek (-tka) m

1. bevanda; šalj. pog. beveraggio:
hladen, vroč napitek bevanda fredda, calda
ljubezenski napitek elisir d'amore

2. nareč. (napitnica) brindisi