διαπτυχή, ἡ poet. guba, zgiba(nje), δέλτου πολύθυροι διαπτυχαί večkrat zloženo pismo.
κόλπος, ὁ [Et. dissimil. iz πολπος, idevr. qwolpo-s, kor. qwelp, nem. wölben (stvn. hwelban)] 1. nedrje, prsi, krilo, naročje, guba (obleke pod prsmi). 2. morski zaliv, morsko dno.
κόλπωμα, ατος, τό zavoj, guba, zbuhlina.
ὀρύσσω, ττω [Et. iz ὀρυχjω, lat. ruga, grba (na čelu), guba, corrūgus jarek. – Obl. fut. ὀρύξω, aor. ὤρυξα, pf. ὀρώρυχα, pass. pf. ὀρώρυγμαι, plpf. ὠρωρύγμην, aor. ὠρυχθην, fut. ὀρυχθήσομαι, adi. verb. ὀρυκτός, ep. aor. act. ὄρυξα, cj. 1 pl. ὀρύξομεν, ion. plpf. ὀρωρύγμην]. 1. act. kopljem τάφρον, βόθρον, iz- grebem, izkopljem μῶλυ, prekopljem ἰσθμόν, zakopljem ἔγχος. 2. med. dajem si (pustim si) izkopati λίθους.
πτύγμα, ατος, τό (πτύσσω) ep. guba, pola.
(πτύξ), πτυχός, ἡ ep. poet. πτυχή, ἡ poet. 1. a) guba, pola, plast, sklad, vrsta, stran; b) kovinska plošča. 2. dolina, globel, klanec, prepad, sedlo; zaliv.
ῥυτίς, ίδος, ἡ [Et. iz wrū-, gl. ἐρύω] 1. grba, guba. 2. NT madež, napaka.
ὑπο-πτυχίς, ίδος, ἡ (πτύσσω) guba, zgib, sklep, obšiv θώρακος.
бок m bok, stran;
поворачивать с боку на бок obračati z ene strani na drugo;
дело это мы по боку to stvar odložimo;
губа на бок poševna usta;
под боком čisto blizu, pred nosom;
бок о бок z ramo ob rami;
по бокам po obeh plateh;
взять (схватить) за бока poklicati na odgovor;
лежать на боку lenobo pasti;
намять бока кому premlatiti koga
заячий zajčji; (pren.) plah, boječ;
заячья губа zajčja ustnica;
заячья душа bojazljivec