Franja

petelínji du (de) coq

petelinji boj combat moški spol (ali bataille ženski spol) de coqs
petelinji greben crête ženski spol d'un coq
petelinja kategorija (boksarjev) poids moški spol coq
petelinje petje chant moški spol du coq

petelínov (-a -o) adj. di, del gallo:
petelinov greben, rep cresta, coda di gallo

pijètlov -a -o (ijek.), pétlov -a -o (ek.) petelinov: -a kresta petelinov greben; -o perje bot. Salomonov pečat

pinna² -ae, f (iz *pid(s)na ali *pit(s)na, indoev. kor. *(s)pid-, *(s)pit-, razširjen iz kor. *(s)pō, *(s)pēi- koničast, šilast, ostnat; prim. lat. spīna, spīca, gr. σπιλάς, σπίλος greben, čer, lit. spitnà jeziček v zaponki, spitēle, spituté igla v zaponki, stvnem. spiz, spizzi = nem. Spieß, spitz) osnovni pomen ost, od tod

1. zobčasti medzidek (nadzidek), kresta, v pl. tudi = naperki: Cu., Sen. tr., Luc., Stat., Sil., Gell. idr., a pinnis hostis defendebant facillime funditore Quadr., eius (sc. muri) summa pinnae Varr., muri L., asseribus falcatis detergebat pinnas L., turres contabulantur, pinnae ex cratibus attexuntur C., sedes castrorum in morem pinnis atque aggere cingit V., est autem et aliud genus testudinis … sed habet circa pluteum et pinnas ex tabulis et superne subgrundas proclinatas Vitr.

2. puščica: traiectus pinnā tempora cantat olor O.

3. plavut: in spatium resilire manus breve vidit (sc. Libys) et illas iam non esse manus, iam pinnas posse vocari O., itaque et delphini inmeantes Nilo, quorum dorso tamquam ad hunc usum cultellata inest pinna Plin., ideo pinnarum quoque fiunt discrimina, quae pedum vice sunt datae piscibus Plin.

pobésiti (-im) | pobéšati (-am)

A) perf., imperf.

1. (obesiti) impiccare, appendere

2. (povesiti) abbassare; chinare:
pobesiti oči abbassare gli occhi, lo sguardo

B) pobésiti se (-im se) | pobéšati se (-am se) perf., imperf. refl. abbassarsi, chinarsi; pren. sgonfiarsi:
po blamaži se mu je greben pobesil dopo la brutta figura che ha fatto si è sgonfiato

podvôden subaquatique

podvodna masaža massage moški spol subaquatique
podvodni skalni greben écueil moški spol

povésiti (-im) | povéšati (-am)

A) perf., imperf.

1. abbassare; chinare:
povesiti glavo abbassare, chinare il capo, abbandonare il capo sul petto
povesiti pogled abbassare lo sguardo

2. redko (obesiti) appendere; impiccare

B) povésiti se (-im se) | povéšati se (-am se) perf., imperf. refl. abbassarsi, piegarsi; ammosciarsi:
cvetje se poveša i fiori si ammosciano
pren. greben se mu je povesil gli si è abbassata la cresta
pren. nos se mu je povesil ha fatto il naso lungo, ha messo il muso

priobaln|i (-a, -o) Küsten-, Ufer-
priobalni koralni greben das Saumriff

pritísk (-a) m

1. pressione:
pritisk na tipko pressione del tasto
odstopil je na pritisk javnega mnenja diede le dimissioni su pressione dell'opinione pubblica
moralni, politični pritisk pressioni morali, politiche

2. fiz., med. pressione; tensione; fiziol. stretta, bisogno:
pritisk znaša 1000 milibarov la pressione (atmosferica) è di 1000 millibar
lonec na pritisk pentola a pressione
med. krvni pritisk pressione, tensione sanguigna
greben visokega zračnega pritiska slabi la zona di alta pressione si va indebolendo
teh. osni pritisk pressione assiale
fiziol. pritisk na vodo tenesmo vescicale
pritisk na blato bisogno di defecare

3. pren. pressione:
upirati se gospodarskemu in raznarodovalnemu pritisku contrastare le, resistere alle pressioni economiche e snazionalizzatrici
šport. žarg. pritisk na nasprotnika serrate (finale)
šport. pritisk na pedal pedalata

rásti (rástem) imperf.

1. crescere:
fant lepo raste il ragazzo cresce bene
rasti v revščini crescere nell'indigenza

2. crescere, prosperare:
ekst. v teh krajih raste dobro vino da queste parti si produce un buon vino

3. crescere, accrescersi, aumentare:
družina raste la famiglia si accresce
cene rastejo i prezzi crescono, aumentano
raste nezadovoljstvo ljudi cresce il malcontento popolare

4. (po intenzivnosti) crescere, ingrossare, aumentare; (glede na količino) crescere; (po glasnosti) crescere, salire, innalzarsi, levarsi; (razvijati se) crescere, maturare:
hrup je rastel il frastuono aumentava, ingrossava
dolgovi rastejo i debiti crescono
cene naglo rastejo i prezzi lievitano
melodija je rastla la melodia saliva
rasti v dobrega športnika maturare in un buon atleta

5. pren. crescere, delinearsi:
v okolici rastejo nove hiše tutt'intorno crescono nuove case
iz kosa lesa je pod nožem rastla figurica dal legno si delineava sotto l'azione del coltello una figurina

6. farsi più sicuro (di sé), più fiero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. greben mu raste gli sta crescendo la cresta
kupček mu raste il suo patrimonio cresce, si accresce
pren. slišati travo rasti avere un udito finissimo
iron. videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
rasti komu čez glavo non prendere più in considerazione, non farci più caso, averne le tasche piene
rasti v očeh koga crescere nella stima di qcn.
tak človek ne raste za vsakim plotom di uomini così s'è perso lo stampo
med. rasti (v zobnih jamicah) inalveolarsi
rasti v veje ramificare
PREGOVORI:
iz malega raste veliko il grande viene dal piccolo

razpenjen [é] (-a, -o) schaumbedeckt, (vrel) kochend
razpenjen greben na valovih: der Schaumkamm, die Gischt
figurativno človek: wutentbrannt

razvóden (-dna -o) adj.

1. (razdelilen) di distribuzione

2. geogr. di displuvio:
razvodno gorovje, hribovje linea di displuvio
razvodni greben, hrbet spartiacque di cresta

rizzare¹

A) v. tr. (pres. rizzo)

1. pokonci postaviti, postavljati; dvigniti, dvigovati; razpeti; razviti; naježiti:
rizzare una bandiera razviti zastavo
rizzare baracca pren. toskansko spreti se
rizzare il capo pren. postati užaljen
rizzare la cresta pren. dvigovati greben, postati predrzen
rizzare gli orecchi prisluhniti
rizzare la tenda postaviti šotor
da far rizzare i capelli da se ti naježijo lasje

2. postaviti, postavljati; zgraditi

B) ➞ rizzarsi v. rifl. (pres. mi rizzo)

1. dvigniti, dvigovati se; pobirati se

2. ježiti se (lasje)

scogliēra f pečevje, skale, čeri:
scogliera corallina koralni greben

sgonfiato agg. izpraznjen:
pallone sgonfiato pren. pog. streznjenec, reva; tisti, ki se mu je povesil greben

skálnat skalovít rocky; rock; craggy; rocklike

skálnat, skalovít greben rocky ridge
skálnat, skalovíta polica ledge
skálnat, skalovíta stena wall of rock
skálnat, skalovíta tla rock soil
skálnat, skalovít otok rocky island
skálnat, skalovíto melišče rock debris
skálnat, skalovít udor rockslide

skaln|i (-a, -o) Felsen-, Fels- (tudi rastlinstvo, botanika, živalstvo, zoologija) (blok/klada der Felsblock, golob die Felsentaube, greben der Felsgrat, grob das Felsgrab, Felsengrab, masiv das Felsmassiv, ožina der [Felsenpaß] Felsenpass, polica der Felsvorsprung, das Felsband, razpoka die Felsenkluft, slikarija das Felsbild, stena die Felswand, terasa die Felsterasse)
skalno sidro (sidranje v skalo) gradbeništvo, arhitektura der Felsanker

snežn|i [é] (-a, -o) Schnee- (barhan der Schneebarkhan, die Schnee-Sicheldüne, denzimeter der Schneeausstecher, človek der Schneemensch, goseničar das Schneefahrzeug, top die Schneekanone, greben der Schneegrat, hrbet der Schneerücken, kristal der Schneekristall, prostorni kristal räumlicher Schneestern, lizimeter das Schneelysimeter, die Schneesonde, most die Schneebrücke, prah der Schneestaub, puhalo/odmetalnik die Schneeschleuder, rezkar die Schneefräse, rezkar z odmetalom die Schneefräs-Schleuder, das Schneetreiben, žleb die Schneerinne, grablje der Schneerechen, kalota die Schneekalotte, klada/plošča die Schneescholle, mreža das Schneenetz, plast die Schneeschicht, rake die Schneegleitbahn, sipina die Schneedüne, zastava die Schneefahne, vihar der Schneesturm, plesen der Schneeschimmel, ploha der Schneeschauer, veriga die Schneekette; kislica tudi rastlinstvo, botanika der Schnee-Ampfer); Lawinen- (lopata die Lawinenschaufel, mreža das Lawinennetz)

strešn|i [é] (-a, -o) Dach- ( gradbeništvo, arhitekturagreben der Dachgrat, napušč das Dachgesims, poveznik der Dachbalken, stolpič der Dachreiter, vrt der Dachgarten, žleb die Dachrinne, kritina die Dachdeckung, antena die Dachantenne, kljuka der Dachhaken, konstrukcija der Dachverband, die Dachkonstruktion, lepenka die Dachpappe, lestev die Dachleiter, letev die Dachlatte, lina die Dachluke, lina/nastrešnica die Dachgaube, odprtina die Dachöffnung, terasa die Dachterasse, greda der Dachbalken, okno das Dachliegefenster, čelo der Dachgiebel)
strešni prtljažnik der Dachgepäckträger

sunken [sʌ́ŋkən]

1. zastarelo pretekli deležnik od to sink

2. pridevnik
potopljen; upadel, udrt

a sunken battery vojska vkopana baterija
sunken cheeks udrta lica
sunken eyes udrte oči
a sunken face upadel, udrt obraz
sunken in oblivion pozabljen
sunken in reflections globoko zamišljen
sunken rock podvodna skala (greben, čer)
a sunken ship potopljena ladja