-
λάσιος 3 [Et. iz ϝλάτ-ιο-ς, idevr. wl̥t-io-s, slov. (v)lat, (v)latje (iz vol-t-)] 1. a) z gosto dlako, kosmat, dlakast, kocinast, volnat ὄις; b) pren. možat, korenjaški στήθεα, κήρ. 2. gosto zarastel χωρίον, ἄγκη; subst. τὰ λάσια gozdnati kraji, grmovje.
-
μελάμ-φυλλος 2 (φύλλον) poet. s temnim listjem, temnolistnat, z gosto senco.
-
ναίω1 [Et. iz νάσ-jω, νέομαι iz νεσομαι, ἄσμενος iz n̥s-menos] ep. poet. ep. vzpor. obl. ναιετάω [samo praes. in impf.; ep. inf. ναιέμεν, impf. iter. ναίεσκε; aor. act. (ἔ) νασσα, pass. ἐνάσθην; k ναιετάω: pt. praes. fem. ναιετόωσα, impf. iter. ναιετάασκον] 1. intr. stanujem, prebivam, živim kje; o kraju: ležim, nahajam se, sem (naseljen). 2. trans. prebivam v čem, ἐὺ ναιόμενον gosto obljuden, dobro obdelan, prijeten, ugoden za stanovanje. 3. kavzativno: nakažem, dam komu kaj za stanovanje, pustim, da kdo stanuje; aor. pass. naselil sem se, Ἄργει v Argih.
-
νάσσω ep. [aor. ἔναξα] steptam, poteptam, gosto nakopičim.
-
περι-πληθής 2 (πλῆθος) gosto naseljen, zelo obljuden.
-
πηγεσί-μαλλος 2 (πήγνυμι) ep. gostodlak, z gosto volno.
-
πολυανδρέω (πολύ-ανδρος) imam mnogo mož (ljudi), sem gosto naseljen, zelo obljuden.
-
πολύ-ρραφος 2 (ῥάπτω) poet. na gosto ali dobro sešit.
-
πύκα adv. ep. 1. (po)gosto βάλλομαι, trdno, močno. 2. skrbno τρέφω, pametno, premišljeno φρονέω.
-
πυκνόω (πυκνός) zgostim, namestim, razpostavljam na gosto, stiskam, utrjujem.
-
στῖφος, ους, τό [Et. kor. stai, gl. στέαρ] kar je gosto stisnjeno, gosta četa, (natlačena) množica, truma, gneča, trop, νεῶν brodovje.
-
στολιδωτός 3 gosto nabran, gubast.
-
συν-ασπιδόω, συν-ασπίζω 1. držim ščite gosto skupaj, stojim v (gosto) sklenjenih vrstah. 2. pomagam komu v boju.
-
συνασπισμός, ὁ gosto sklenjena bojna vrsta (tako, da se drži ščit ščita), boj v sklenjeni bojni vrsti.
-
συ-σκιάζω gosto obsenčujem, pokrivam, zagrinjam.
-
людно obljudeno;
на улице л. na ulici je vse živo;
л. заселённый край gosto naseljen kraj
-
пачка f sveženj;
стрельба пачками gosto streljanje