Franja

exeō -īre -iī (redko -īvī) -itum

I. intr.

1. ven iti, iziti, oditi, odhajati, odpotovati, odriniti, izseliti se: dum … exeo Pl., cum Catilinae dies exeundi constituta est Ci., vivum exire Ci., Vell. rešiti se, ut tum exirent N. Od kod? z adv.: exire inde Pl., hinc ab Thaide Ter., hinc N., nulla hinc exire potestas V. uiti, uteči; z abl.: portā Pl., portis apertis V., domo Pl., Ci., C., castris C., saeptis, statione V., fornice H.; s praep.: ex urbe Pl., Ci., e balneo, e patria Ci., e finibus suis, ex castris C., e conspectu V., de cavea, de triclinio, de provincia Ci., ab urbe L. Kam?: foras Pl., Varr., ad te Pl., ad me Ter., legati ad eos exierunt Ci., exire in alias domos tamquam in colonias Ci., in provinciam C., in luminis oras Lucr., ne solus rusve peregreve exirem H. da ne bi sam potoval; s sup.: exire praedatum in agrum Romanum L.; pesn. z inf.: eximus intus ludos visere Pl., exierant dare veris opes Stat. V pass. brezos.: crepuit ostium, exitur foras Pl., nollem huc exitum Ter. rad bi, da ne bi bil (da nisem) … izšel, uti inde exiri possit Ca., quā in Novam viam exitur Varr., non posse exiri C. da ni možno izseliti se; occ.
a) (iz)stopiti (i)z ladje, izkrcati se, stopiti na suho: Ostiae … eum exire posse Ci., exire de navi Ci. ep., neminem ex nave exire passus est N., exire in terram ci., N.
b) voj. vzdigniti se na vojsko, odriniti, iti na vojsko, na boj(išče): exitum est maxumā copiā Pl., cum paludatus exisset Ci., ex Italia ad bellum civile exire Ci., exire (sc. castris) de tertia vigilia C., ad pugnam V., L., in aciem L., extra vallum L.; (o ladjah) odjadrati, odpluti: prius quam classis exiret, cum classis exisset N.

2. (o stvareh)
a) (o tekočinah) izteči (iztekati): ut … e visceribus sanguis exeat Poeta ap. Ci., veterem exire cruorem passa O.
b) (o vodovju) α) iztekati se, izlivati se: per septem portus in maris aquas O., in Scythicum sinum Mel. β) čez bregove stopiti, čez bregove udariti: cum spumeus amnis exīt (= exiit) V. γ) pritekati, izvirati: fons solo exit V.
c) (o rastlinah) (pri)kliti iz … , poganjati: Varr., quae (arbor) stirpibus exit ab imis V., exit pampinus de stamine O., lupinus agro limoso exit Col., folia a radice exeunt Plin.
č) (o žrebu) iz žrebovnice iziti, izhajati, izžrebati se: Lamp., exit sors ci., cuius nomen exisset Ci. je bilo izžrebano, senatores, qui C. Verre sortiente exirent Ci., primus ante omnīs exit locus … V., omnium versatur urnā serius ocius sors exitura H.
d) pesn. na dan priti, na dan prihajati, posta(ja)ti, pojaviti (pojavljati) se: currente rota cur urceus exit? H., cum ipsis vocibus … exeunt gestus Q.
e) (o besedah) priti (prihajati) iz ust: verbum, oratio exit Ci., nihil non consideratum exibat ex ore Ci., nihil insolens (nobena ošabna beseda) ex eius ore exiit N., maligna et vix exeuntia verba Sen. ph.
f) iztekati se v kaj: artius exit in spatium (Bosporus Thracicus) Mel.
g) vzdigniti (vzdigovati) se, kvišku, v zrak odleteti, vzleteti, vzpe(nja)ti se, kvišku moleti: exire in auras Lucr. (o ognju), curribus auras in aetherias V., hic mihi domus exit V. se mi dviga, mi stoji, ubi (vites) exierint V. so se vzvile, exit ad caelum arbos V., colles exire videntur O., ut (novellae) in altitudinem exeant Plin.

3. pren.
a) iti iz (s) česa, izstopiti iz (s) česa, zapustiti (zapuščati) kaj: e(x) vita Ci., ali de vita Ci., Plin. iun. iti s tega sveta, zapustiti ga, umreti, e patriciis exire Ci. izstopiti iz patricijskega stanu, memoriā exire (z ACI) L. izginiti iz spomina, pozabiti se, opus laudabile, numquam a memoria hominum exiturum Sen. ph., exire de (e) potestate (sc. mentis) Ci. ali a se Petr. „iz svoje lastne oblasti priti“ = iz uma priti, pamet izgubiti, (v pf. tudi =) ne biti več gospodar samega sebe, me studio gloriae exisse Ci., exire servitio V. uiti mu, rešiti se ga; de sponte eius (filiae), id est de voluntate exire Varr. odpovedati se svobodnemu razpolaganju z njo.
b) zaiti v kaj: necesse est exeat in immensum cupiditas Sen. ph. = se mora vsekakor neizmerno razpasti.
c) occ. α) izkopati se iz … : aere alieno (iz dolgov) exire Ci. β) med ljudi priti, v javnost prodreti, raznesti (raznašati) se, razširiti (razširjati) se (pogosto z ACI): fama exierat N., si in turbam exisset N., opinio etiam sine auctore exierat L., exiit opinio Suet., in vulgus exire et posteris prodi Plin. iun., ea res prodita est et in vulgus exivit Gell. γ) (o času) miniti (minevati), poteči (potekati), preteči (pretekati): quinto anno exeunte Ci. konec petega leta, exeunte hieme S., dies exit censurae, indutiarum dies exierat L., nullus mihi per otium dies exit Sen. ph., securus tibi et laetus dies exit Plin. iun. δ) mero ali mejo prekoračiti, preseči (presegati), raztegniti (raztezati) se: vide, ne novenae istae partes non exeant extra pecoris minoris ac maioris nomen Varr., vestra vita, licet supra mille annos exeat, in artissimum contrahetur Sen. ph., probationes in tertium diem exierunt Plin. iun.; (o dogodkih) spadati, priti na (v) … , biti na (v) … : exit … in Maias sacrum Florale Kalendas O., exire in hunc mensem O., in urbis nostrae ducentesimum annum Plin. ε) nagniti (nagibati) se na kaj, obrniti se zoper koga: exire in iram Lucan. razjeziti se, in aliquem Stat. besneti. ζ) v govoru zaiti, zahajati, zastraniti (zastranjevati): in allegorias et aenigmata, in laudes Castoris et Pollucis Q.

— II. trans. (večinoma pesn.)

1. (podobno glag. excedere) iti čez kaj, prekoračiti kaj, preseči (presegati) kaj: limen Ter., flumen, Avernas valles, modum O., lubricum iuventae T.

2. (podobno glag. effugere) uiti, (iz)ogniti (izogibati) se komu, čemu: feros exibant dentis adactūs Lucr., corpore tela modo atque oculis … exit V., vim viribus exit V. odbija, venientem eludit et exit Stat., exire ictūs Ambr.

Opomba: Nenavadne obl.: impf.: exiebant It.; pf.: exīt (= exiit) Pl., V.; fut. act.: exeam Vulg., exies Luc., Vulg., exiet Sen. ph., Eccl., exient Lact.

familia -ae in (gen. v posebnih pravnih obrazcih) -ās f (famulus) „hiša“, in to:

I.

1. v meton. pomenu hiša (= vsi domači skupaj, svobodni in nesvobodni), družina, domači: pater familiae Ci., L., Sen. ph., T., Plin. iun. ali pater familias Ca., Ci., N., Sen. ph., T., Plin. iun., Suet. hišni oče, gospodar, mater familiae L. ali mater familias Ci., Dig. hišna mati, gospodinja, gospodarica; v pl.: patres familiae Sis. ap. Varr., L., patres familiarum Suet., Prisc. matres familiae C., matres familias Ci., Suet., Arn., matres familiarum S., filius familias Ci., Dig. (še ne samostojen, še mladoleten) hišni (domači) sin, filii familiarum S., T., Suet. filia familias Sen. ph. (še mladoletna) hišna (domača) hči, filiae familiarum Dig., iure proprio familiam dicimus plures personas, quae sunt sub unius potestate aut naturā (svobodni) aut iure (nesvobodni) subiectae Ulp. (Dig.).

2. occ. imetje, premoženje, posest, lastnina družine, hišno gospodarstvo: agnatus proximus familiam habeto Tab XII. in Dig., herciscundae familiae causam agere Ci. pri delitvi dediščine, nomine heredis arbitrum familiae herciscendae postulavit Ci. za delitev dediščine, decem dierum vix mihi familia est Ter. imam komaj za 10 dni živeža, in familia bene instituta Q., de familia, quae ex Attali hereditate erat, agere Aur.

II. rodbina, rodovina (= vsi svobodni v hiši),

1. rodbina ali družina kot pododdelek rimskega rodu (gens): Vell., Q., Suet., Iust., Fl. idr. nobilissima in familia natus Ci., illi familiae Marcellorum maxima voluntate diem festum tribuebant Ci. (Marceli so bili veja Klavdijevega rodu), Deiotarus vestram familiam abiectam et obscuram e tenebris in lucem evocavit Ci., Murena primus in familiam veterem consulatum adtulit Ci., f. consularis Ci. iz katere so nekateri bili konzuli, f. antiquissima C., (Cn. Cornelius) Sulla gentis patriciae nobilis fuit (Kot Kornelijec), familiā (sc. Sulova) prope iam extinctā S., Fabii, omnes unius gentis, ibant unius familiae viribus L.

2. sinekdoha: (= gens) rod, pleme: Suet., Macr. idr. o familiae Calpurniae dedecus! Ci. M. Bruti rogatu Iuniam familiam a stirpe ad hanc aetatem ordine enumeravit N., reges ex duabus familiis (Agidove in Evripontove) N., Aemiliorum et Fabiorum familiae N. familiam unam (= gentem Claudiam) subisse civitatis onus L.

3. metaf.
a) filozofska šola, — ločina: tota Peripateticorum f. Ci., Aristoteles, Xenocrates, tota illa f. Ci. kánon, kritični seznam starih piscev, ki so ga sestavili aleksandrinski slovničarji: libros, qui falso viderentur inscripti, tamquam subditos summovere familia O.

III. služinčad (= vsi nesvobodni v hiši),

1. posli, sužnji: Pl., Ca., Varr., Col., Q., Iust., Fl. idr. neque enim dubium est, quin … familiam intellegamus, quae constet ex servis pluribus, quin unus homo familia non sit Ci., domino a familia sua manus adlatae sunt Ci., familiam quantam et quam variis cum artificiis habeat? Ci., multae familiae armatae Ci., usus est familiā optimā N., Aesopus domino sum solus esset familia Ph. ko je bil … sam vsa služinčad, familiā privatā incendia exstinguere Vell. z lastnimi sužnji, familiae numerus T., familiae appelatio omnes servos comprehendit Ulp. (Dig.) o sužnjih v svetiščih: Martiales Larini in Martis familia numerabantur Ci.

2. occ.
a) tlačani, podložniki: Orgetorix … omnem suam familiam, ad hominum milia decem, undique coegit C.
b) α) četa -, krdelo borilcev (gladiatorjev), gladiatorsko krdelo: comparare familiam Ci., gladiatores emptos esse Fausti simulatione ad caedem ac tumultum … ; sed posset alia familia Fausti munus praebere Ci., gladiatoriae familiae S., lanista, qui familiam summā curā exercet Sen. ph., lanistarum familiae Suet.; od tod reklo familiam ducere „četo voditi“, pren. = načelovati, na čelu biti, voditi, poveljevati: Lucius … frater eius familiam ducit Ci., illa sententia, quae familiam ducit Ci. β) družba gledaliških igralcev: sicut familiae quoque solent mutari Pl. γ) familiae tironum čete -, krdela vojaških novincev: Amm., Cod. Th.

frūgālis -e, adv. frūgāliter (frūx, frūgī)

1. ki sodi k poljskim pridelkom, poljskih pridelkov (gen.) (= frūgum): fr. maturitas Ap.

2. lepo urejen: villa frugalior Varr.

3. reden, redoljuben, gospodaren, varčen, vrl, pošten: factus est frugalior Pl. boljši gospodar, ut frugalior sim quam volt (pater) Ter., colonus frugalissimus Ci., (Apollonidenses) homines sunt tota ex Asia frugalissimi Ci., ille eam rem … frugaliter accuravit Pl., omnia signa frugaliter domum suam deportavit Ci., frugaliter loqui Ci. ali dicere Front. zmerno, trezno, frugaliter vivere H., frugalius vivere Ps.-Q., Lact.

Opomba: Pozitiv frugalis najdemo šele pri poznejših piscih (Q. ga zavrača), klas. lat. ga nadomešča s frūgī (gl. frūx).

gallus -ī, m (iz *gal-nos ali *gal-sos; po drugih je gallus galska žival) (domači) petelin (gl. gallīnāceus): VARR. idr. ante lucem galli canunt CI. (gl. gallicinium), gallus gallinaceus CI. idr. (gl. gallīnāceus), sub galli cantum, H. preden petelin prvič zapoje; preg.: gallus in suo sterquilinio plurimum potest SEN. PH. vsak petelin je gospodar na svojem gnojišču (dvorišču) = vsakdo je gospodar v svoji hiši.

good¹ [gud] (primernik better, presežnik best) pridevnik
dober; ljubezniv; koristen, zadovoljiv, precejšen, znaten, obilen; zdrav, kreposten; zapeljiv; pravi, veljaven; svež, nepokvarjen; cel

all in good time vse o pravem času
as good as skoraj, tako rekoč
pogovorno good and popolnoma
to be as good as one's word biti mož beseda
good at, a good hand at spreten, mojster v čem
good cheer veseljačenje, požreševanje, krokanje, popivanje; pogum
a good deal precej
in good earnest čisto resno
be good enough to... bodi tako dober in...
so far so good doslej je še vse v redu
to feel good biti dobre volje
good for veljaven za
good for nothing zanič, neraben
good for you odlično
good form lepo vedenje
Good Friday veliki petek
from (ali on) good authority iz dobrega vira
with a good grace z dobro voljo
good gracious (ali heavens) za božjo voljo!
to hold good dobro se obnesti, obveljati
good humour dobra volja
his good lady njegova žena
good looks lepa zunanjost
to make good uspešno izvršiti
the good man of the house hišni gospodar
to have a good mind to do it imeti najboljši namen kaj storiti
good people škrati
as good as a play zabaven (prizor)
trgovina your good self vaša cenjena firma (v pismih)
good speed! mnogo sreče!
that's a good'un! ta je dobra!
to throw good money after bad razmetavati denar, zapravljati
to do a good turn izkazati ljubeznivost
good night! lahko noč!
good Lord! zaboga!
good for you! prav imaš
a good turn usluga
pogovorno good and ready popolnoma pripravljen

gospodaric|a ženski spol (-e …) die Herrin; die Hausherrin; (gospa) die Frau des Hauses; ➞ → gospodar
| svoj. prid.: gospodaričin

gospodaríca (-e) f glej gospodar | gospodarica

gospodarjev svoj. prid. ➞ → gospodar

hard¹ [ha:d] pridevnik
trd; trden; težak, težaven, naporen; žilav, zdržljiv, odporen; močan, silen; priden, delaven, zmožen; strog, nepopustljiv, neusmiljen; trd, mrzel, oster (podnebje)
ekonomija pod težkimi pogoji, oster, visok (cena); težko razumljiv, težko izvedljiv; preudaren, trd (gospodarstvenik); rezek, močen (pijača)
slovnica trd (glas, soglasnik)

to be hard on s.o. biti prestrog s kom
to be hard upon s.o. biti komu za petami
to be a hard case biti zakrknjen
hard of belief nejeveren
hard to believe težko verjeten
hard to imagine kar si kdo težko predstavlja
hard to please ki se mu težko ugodi
a hard blow težak udarec, silen udarec
as hard as brick trd kakor kamen
šport in hard condition v dobri formi
hard drinking pijančevanje
hard of digestion težko prebavljiv
to drive a hard bargain ne popustiti pri kupčiji
hard facts neomajna dejstva
hard fare slaba in nezadostna hrana
hard of hearing naglušen
hard of heart trdosrčen
to have a hard head preudarno razsojati
to have a hard row to hoe imeti težko nalogo
hard life težko življenje
hard lines težko življenje, težko delo, zla usoda
hard liquor močne (žgane) pijače
hard lot trda usoda
hard luck nesreča, "smola"
a hard luck story jadikovanje
a hard master strog gospodar
figurativno a hard nut to crack trd oreh
as hard as nails žilav, trd kakor drenov les, trd kakor kamen
hard rain močan dež
hard swearing kriva prisega
a hard saying težko razumljive besede; predpis, ki ga je težko izpolnjevati
hard times težki časi
hard task težka naloga
to try one's hardest pošteno se potruditi
hard up na tesnem z denarjem
hard work trdo, naporno delo
hard worker priden delavec

*haut, e [o, ot] adjectif visok; velik; (z)gornji, visoko ležeč, višji; globok; glasen, jasen; figuré vzvišen, plemenit, imeniten, odličen; ošaben, aroganten; (krivica) vpijoč; segajoč v davnino; adverbe visoko, glasno; masculin višina, vrh, zgornji del, najvišja točka; višji ali gornji del

la haute (populaire) visoki krogi
l'arbre a 10 mètres de haut drevo je 10 metrov visoko
à haute voix glasno
au haut de na višini (česa)
au, en haut de zgoraj na, zgoraj v
de haut od zgoraj, figuré zviška
de haute lutte s silo, siloma
de haute mer visokomorski
de haute tête dvignjene glave
d'en haut od zgoraj, z neba
du haut de z vrha
du haut du balcon z balkona
du, de haut en bas od zgoraj do spodaj, figuré prezirljivo, zaničljivo
en haut zgoraj, navzgor, kvišku
en haut lieu na višjem mestu (= pri osebah na oblasti)
là-haut tam, tu gori, zgoraj
sur le haut du jour okoli poldneva
tout haut čisto glasno
haut la main brez truda, lahkó, igraje
haut les mains! roke kvišku!
haut les bras! na delo
haut les cœurs! kvišku srca!
la mer est haute morje je razburkano
Chambre haute (politique) gornja zbornica
(chapeau masculin) haut de forme cilinder (klobuk)
mer féminin haute plima
ton masculin haut aroganten ton
ville féminin haute gornje mesto
ordre masculin d'en haut višji ukaz
le Très-Haut (religion) Vsemogočni
haut-allemand, e visokonemški
haut et court kratkomalo
haute antiquité féminin davni stari vek
la Haute Italie gornja Italija
les hauts et les bas srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
haut commandement masculin višje poveljstvo
haute conjoncture féminin visoka konjunktura
haute considération féminin visoko čislanje
haut en couleurs kričečih barv; svež (polt); zelo rdeč, živ, barvit (slog)
Haute Cour féminin (de justice) visoko (državno) sodišče
la Haute Couture vodilne modne hiše
hautes études féminin pluriel visokošolske študije
haut fait masculin (d'armes) junaško dejanje
la haute finance denarna aristokracija
haut fourneau masculin plavž
haute futaie féminin visoki gozd
haute main féminin glavno vodstvo
haut mal masculin božjast
la haute mer odprto morje
haute montagne féminin visoko gorstvo, gorovje
haute nouveauté féminin zadnja modna novost
haut le pied nevprežen, neobložen, nenatovorjen
haute saison féminin glavna sezona, višek sezone
haute trahison féminin veleizdaja
haute volée, haute société féminin visoka, boljša družba
avoir la haute main imeti premoč
avoir la haute main dans quelque chose imeti glavno besedo pri čem, voditi kaj
avoir une haute opinion de quelque chose imeti visoko mnenje o čem
avoir le verbe haut glasno, zapovedovalno govoriti
avoir de hautes visées visoko stremeti
être haut de jambes imeti dolge noge
faire un haut-le-corps planiti kvišku, razburiti se
gagner le haut zbežati
jeter, pousser les hauts cris glasno se pritoževati, tóžiti, tarnati
marcher, porter la tête haute pokonci glavo nositi, figuré ne si imeti kaj očitati
parler haut glasno govoriti
penser tout haut glasno misliti
porter haut la tête visoko nositi glavo
le prendre de haut avec quelqu'un predrzno, arogantno, zaničljivo ravnati, govoriti s kom
regarder quelqu'un de haut gledati zviška na koga
tenir la bride haute brzdati, krotiti
tenir la dragée haute à quelqu'un pustiti koga dolgo čakati
tenir en haute estime visoko ceniti
tenir le haut du pavé biti gospodar po

Heft², das, roč, ročaj; figurativ krmilo; das Heft fest in der Hand haben biti gospodar položaja

híša casa f ; edificio m

Bela hiša Casa Blanca
dvojna hiša casa doble
enodružinska hiša casa habitada por una sola familia
javna hiša casa pública, burdel m
mestna hiša (magistrat) casa de ayuntamiento, palacio m comunal
polna hiša (gledališče) llenazo m
petnadstropna hiša casa de cinco pisos
rojstna hiša casa natal
sosedna hiša casa contigua (ali vicina)
stanovanjska hiša casa de vecindad
trgovska hiša casa de comercio
vikendska hiša casa para el fin de semana, casa veraniega
vrstna hiša casa alineada
imeti lastno hišo tener casa propia
iti od hiše do hiše ir de casa en casa
vsakdo je gospodar v svoji hiši cada cual manda en su casa
montažna hiša casa prefabricada

híšen (of the) house; home; household

híšni bogovi zgodovina household gods, pl, the Lares and Penates pl
híšno delo housework, household chores, ZDA (home) chores pl
híšni duh, prikazen ghost haunting a house
híšni gospodar landlord, householder
híšni dohod path
híšni dovoz drive, driveway
híšna instalacija elektrika wiring, (plin, voda) plumbing
híšni ključ front-door key, latchkey
híšna lekarna (domača) family medicine chest, first-aid kit
híšna najemnina (house) rent
híšni prag threshold
híšni ples (zabava) carpet-dance
híšni pes house-dog
híšna preiskava (policijska) domiciliary visit (by police); raid, house search, ZDA house check
nalog za híšno preiskavo search warrant
híšni prijatelj family friend
híšni red house regulations pl; rules of the house
híšna služinčad (domestic) servants pl
híšni stanovalec resident, (najemnik) lodger, tenant
híšna streha roof, housetop
híšna številka house number, street number
híšni telefon house (ali domestic) telephone (line)
híšni telefonski priključek (stanovanjski) (domestic) telephone connection
híšni upravitelj caretaker, ZDA janitor
híšna veža (entrance-)hall, corridor, vestibule, ZDA hallway
híšni zapor house arrest
dati, vtakniti v híšni zapor koga to put someone under house arrest
híšni zdravnik family doctor
híšni zmaj (figurativno, zlobna ženska) vixen, shrew, scold, termagant, ZDA žargon battleaxe
híšni posestnik house owner

híšen (-šna -o) adj. di, della casa; domestico, familiare, di famiglia:
hišni gospodar padrone della casa, capofamiglia
hišni prijatelj amico di famiglia
hišna številka numero di casa
hišno ime nome familiare
hišna pomočnica collaboratrice familiare, colf, domestica
hišne potrebščine casalinghi
hišni pripor arresti domiciliari
hišni telefon citofono
hišni vogal cantonata
grad. hišni podzidek plinto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. hišna miš topo delle case, topolino domestico
zool. hišni pajek ragno delle case (Teugenaria domestica)
zool. hišni ščurek scarafaggio (Blatta orientalis)

hišn|i¹ (-a, -o) Haus- (gospodar der Hausherr, lastnik der Hausbesitzer, poštni nabiralnik der Hausbriefkasten, prijatelj der Hausfreund, priključek der [Hausanschluß] Hausanschluss, pripor der Hausarrest, red die Hausordnung, telefon die Haussprechstelle, upravitelj der Hausverwalter, zdravnik der Hausarzt, centrala die Hauszentrale, pomočnica die Hausangestellte, številka die Hausnummer, uprava die Hausverwaltung, žara die Hausurne, ime der Hausname)
hišno znamenje zgodovina die Hausmarke

hlȁče hlâča ž mn. hlače: jahaće hlače; duge, kratke, uske, široke hlače; danas i žene nose hlače; žena nosi hlače u ovoj kući v tej hiši je žena gospodar; derati hlače na školskim klupama; napuniti hlače podelati se v hlače; srce mu je palo u hlače; tresu mu se hlače

hospes -pitis, m, redko f nam. nav. hospita (iz *hosti-potis [gl. hostis in potis] gostni gospod; prim. sl. gospod, sl. gospôda, sl. gospodar = hr. gospòdar; beseda δεσ-πότης (gospod) je le v svojem drugem delu sor. z drugim delom zloženke hospes)

I. kot subst.

1. gostitelj, gostinski prijatelj, (po)gostnik: amicus hospes Ter., devertere ad hospitem Ci., hospites ad eum (Timotheum) defendendum convenerunt N., hic (Iason) … tanti hospitem fecit, ut … N., pars hospitem aut cognatum reperiebant S., veluti succinctus cursitat hospes continuatque dapes H., Iuppiter Hospes (gr. ξένος) O. zaščitnik gostinske pravice; poseb. stanodajalec vojakom: Petr., legionarius ut hospitem tuetur T., polluere hospitum domus T.

2. tujec, inozemec, ki ima kje gostinsko pravico ali s kom gostinsko zvezo, gost, gostinski prijatelj: hospes nullus tam in amici hospitium devorti potest, quia … Pl., deducere hospitem ad domum Corn., in hospitis et amici mei M. Pacuvi nova fabula Ci., dic, hospes, Spartae nos te hic vidisse iacentĭs Ci., ignoscat Cn. Domitius … , hospes et familiaris meus Ci., accipere hospitem, hospitem commendare Ci. ep., ut homo nefarius de suo hospite supplicium sumeret Ci., quis novus hic nostris successit sedibus hospes? V., vespertinus h. H., penetralia sparsisse nocturno cruore hospitis H., turpius eicitur quam non admittitur hospes O.; od kod? hospes Lacyntho Pl., h. ex Arcadia N. Oba pomena v enem stavku: dexteram Deiotaro hospes hospiti porrexisti Ci., non hospes ab hospite tutus O., Hospes kot fem. = gostja, tujka, inozemka: Acc. fr., h. amica O., Thebais h. Sen. tr., h. tua Ap.

3. metaf. tujec v čem = neizkušen(ec) —, neizveden(ec) v čem, nevešč česa: nunc me hospitem litīs sequi … aliorum exempla commonent Ter., adeone hospes (es) huiusce urbis? Ci., vos hospites in nostra urbe versamini? Ci., peregrinum atque hospitem in agendo esse Ci. —

II. kot adj.

1. gostoljuben, gostinski: h. Aurora (= vzhod) Stat., cymba Stat.

2. tuj, inozemski: h. curia Lucan., gemma Pall.

Opomba: Gen. pl. nav. hospitum, toda hospitium: L.

host² [hóust] samostalnik
množica, roj
arhaično & poetično vojska

to be a host in o.s. napraviti sam, kar drugače delajo mnogi
the hosts of heaven sonce, mesec in zvezde; angeli
Lord of hosts gospodar nebeške vojske

in-teger -tegra -tegrum, adv. -ē (in [priv.] in stari adj. *tagrus iz korena tag-, ki tiči v glag. tango; torej integer: tango = sacer: sancio)

I.

1. nedotaknjen: usque ad alterum R litterae constarent integrae Ci.; metaf.: gens a cladibus belli integra L., omnibus rebus integri incolumesque Ci., iis coniuges suas ab istius petulantiā integras servare non licitum est Ci., loca … integra Ci. (od vojske) neprizadeti, loca trans flumen integra C., gentes integrae Ci., nullum esse ius tam sanctum tamque integrum Ci. tako nedotakljivo, rudem me et integrum discipulum accipe Ci. še nikdar poučevanega učenca = še nevednega novinca v šoli, a populi suffragiis integer S., integer urbis Val. Fl. ki še ne pozna mestnih zabav.

2. occ.
a) čist: fontes H., Lucr., vinum H., Col., vini sapor H.; subst. n. pl.: anteponantur integra contaminatis Ci.; metaf.: integre dicere Ci. pravilno (= po slovničnih pravilih).
b) (nravstveno, moralno) čist, neomadeževan, nepokvarjen, neoporečen, brezgrajen: legem tulit homo castus atque integer Ci., initia aetatis integra atque inviolata Ci., bona integraque natura Ci., in omnibus vitae partibus honestus atque integer Ci., eius integerrima vita Ci., Cato vir integerrimus Ci., integri et sinceri L. (naspr. imbuti Romanis delenimentis), ingenium L., Diana H. deviška, filia Pl., virgo Cat. čista, neoskrunjena, virgo ab se integra sciet Tert.; pesn. z gen.: integer vitae scelerisque purus H. neomadeževanega življenja in greha čist.
c) (o jedeh) nepokvarjen, svež: vitiatum commodius quam integrum (aprum) consumere H. smrdečega … svežega; (glede na bolezen =) zdrav, neokužen, nepokvarjen, cvetoč: sana pars corporis atque integra Ci., caput, corpus Cels., corpora sana et integri sanguinis Q., si sanguis crassus et niger est, vitiosus est; si ruber et perlucet, integer est Cels., si integer futurus esset aeger Cels.; pren.: neu patiamini scelus ad integros contactu procedere S. fr., integra valetudo Ci. „cvetoče“ = trdno zdravje, i. aetas Ter., cvetoča mladost, integerrimā aetate Ci., integrā aetate ac valetudine Suet.; pesn.: integer aevi V., Sil. ali annorum Stat. v cvetoči mladosti.
č) nepodkupljen, nepodkupljiv, pošten, nesebičen, nepristranski: ad eas contiones nemo adibat incorruptus, nemo integer Ci., testes Ci., P. Sulpicius iudex integer Ci., servus integer Ci., nulla est laus ibi esse integrum Ci. nepristranski, consulatus T. nesebično konzulovanje, iudicium, consultatio T., quid hac quaestione dici potest integrius? quid incorruptius? Ci., incorrupte atque integre iudicare Ci., in privatorum periculis caste integreque versari Ci., integre sancteque agere T., Africam integerrime administrare Suet.
d) od strasti nedotaknjen, prost strasti, brez strasti, nestrasten, brezstrasten, nepristranski: vultum (puellae) integer laudo H. nepristransko, vos testor me integro animo Sullae causam defendere Ci., integrā mente Milo Romam revertit Ci., adhuc integer H. še nezaslepljen (od ljubezni), integris animis T., si ad quietem integri iremus Ci. nevznemirjenega duha, nevznemirjeni. —

II.

1. nedotaknjen = nepoškodovan: litterae integris signis praetoribus traduntur Ci., monumentum sartum, tectum integrumque Ci., sublicarum pars inferior integra remanebat C.; pren.: integrā suā famā Ci. ne da bi njegov sloves trpel škodo, famā et fortunis integer S. fr. v popolni posesti svojega poštenja in imetja, integra fides T. neprelomna, trdna, famā et fortunis integer S.

2. occ.
a) neranjen, neokrnjen: partim interficiuntur, partim integri procumbunt C., saucii et integri C., integer et intactus, integer intactusque L., Sil., integros pro sauciis arcessere S., ex integris truncos (infantes) gigni Plin., cecidit Cethegus integer Iuv., nasus i. Iuv.
b) neoslabljen, poseb. o četah, ki še niso bile v boju, čil, spočit: integer in omni voce Corn. gospodar svojega glasu, kdor ima svoj glas v popolni oblasti, cohortes integrae ab labore C., integri defatigatis succedunt C., integer exercitus Pl., integrior exercitus N., integris corporibus fessos adoriri L., integris viribus succedere C., integer eques equique T., integerrimas vires militi servabat L.; ret.: amnis lacum integer perfluit T. v isti velikosti, z isto silo.
c) cel, celoten, ves, (po)poln, nenačet, neprikrajšan, nezmanjšan: cum integram praedam habere posset Ci., recens et integrum mālum Suet. sveže in celo (nenačeto) jabolko, aestatem integram nanctus Ci. vse poletje, ut haberet plenum annum et integrum Ci., integro die H. ob začetku dne, ko je dan še neprikrajšan, tu fructus integros vendidisti Ci., opes integrae H., fortunā integrā (naspr. adflictā) Ci., quibus fortuna in integro est T. je nedotaknjena, integram famem adferre Ci. popoln glad, popolno lakoto, integris patrimoniis exsulare Suet.

3. subst. integrum -ī, n kot jur. t. t. prejšnji pravni stan (položaj): ut damnati in integrum restituerentur Ci., mitto … , quae a nostris magistratibus in integrum restituta sunt Ci.; prim. restituo. —

III.

1. še nedotaknjen, nov: illud principium novi et integri laboris Ci. s tem se je delo začelo na novo in tako rekoč od začetka, tamquam ad integrum bellum S., integra causa Ter. še nerabljena pretveza; od tod adv. dē integrō znova, na novo, vnovič, od začetka: Ter., acrius de integro coortum est bellum L., censores dicit de integro sibi creari placere Ci., ibi de integro funus fecit filio iam sepulto Ci.; redkeje ab integrō: magnus ab integro saeclorum nascitur ordo V., columnam efficere ab integro novam Ci. in ex integrō: Q., Iust., Col., Suet., Amm.

2. (še) neodločen, nedognan, neizgubljen: ea omnia testibus integra reservabo Ci., iudicium non perditā fit, sed integrā re Ci., alias uti possim causā hāc integrā Ter., non scilicet re integrā, sed certe minus infractā Ci.; od tod prost, svoboden, komu na voljo (dan, prepuščen): tibi in integro res erat Ci. pri stvari si imel svobodno voljo, ne(z)vezane roke, sibi de aliqua re integrum reservare Ci. svojo voljo (polno oblast) si ohraniti, adoptandi iudicium integrum T., ut id integrum iam non esset Ci., non est integrum Pompeio tuo consilio uti Ci., non integrum ei erat, ut … Ci., integrum dare Ci. na voljo da(ja)ti, polno oblast da(ja)ti, ne vezati (koga), ne vezati komu rok.

jack¹, Jack [džæk] samostalnik
domačno John; priložnostni delavec, dninar, sluga, hlapec; preprostež, poprečnež; mornar, pomorščak
britanska angleščina balinec
navtika zastavica na krmi
vojska, arhaično vojaški (usnjen) jopič brez rokavov
karte fant
elektrika vtičnica; dvigalo (za avtomobile), škripec; priprava za obračanje ražnja; koza za žaganje
ameriško osel
zoologija samec nekaterih živali; mlada ščuka; usnjena čutarica
ameriško ponev s smolo (za nočni lov in ribolov)
sleng denar

navtika pilot's jack pilotska zastavica
before one could say Jack Robinson takoj, kot bi trenil
every man jack vsakdo, vsi
Jack is as good as his master delavec velja prav toliko kot gospodar; če je gospodar dober, je tudi delavec
Jack and Gill fant in dekle
a good Jack makes a good Gill kakršen mož, takšna žena
car jack dvigalo za avtomobile
lifting jack dvigalo
roasting jack raženj
steeple jack popravljavec zvonikov
Union Jack angleška zastava
yellow jack rumena mrzlica
cheap jack kramar, sejmar
Jack of all trades vseznal