Franja

wych, witch [wič] samostalnik botanika
(= wych-elm) gorski brest

witchelm [wíčélm] samostalnik
botanika gorski brest

вершина f gorski vrh; vrhunec;
в. угла oglišče

гребень m greben; (gost) glavnik; gorski hrbet; brazda;
г. крыши sleme;
петушиный г. petelinji greben

гряда f vrsta, gorski hrbet; greda, leha

кряж m gorski greben; čok, štor, panj; čokat človek

перевал m prehod, gorski prelaz

хребет m hrbet; gorski greben

Alburnus -ī, m Alburen, visoko gozdnato gorovje v Lukaniji, vzhodno od Pesta (Paestum): V.; tudi tam čaščeni „gorski bog“: Tert.

apolon [ó] moški spol (-a …) Apollo; živalstvo, zoologija rod in vrsta: der Apollofalter (črni Schwarzer Apollofalter)
gorski apolon der Hochalpenapollo
navadni apolon Roter Apollo

azijski divji pes stalna zveza
zoologija Cuon alpinus (žival) ▸ ázsiai vadkutya
Sopomenke: gorski volk, rdeči volk

beli javor stalna zveza
botanika Acer pseudoplatanus (drevo) ▸ fehér juhar
Sopomenke: gorski javor

brāchium, bolje bracchium, -iī, n (iz gr. βραχίων)

1. podlaket, roka (od komolca do prstov): Lucr., Cels., Cu., subiecta lacertis bracchia sunt O., nudae brachia ac lacertos T.

2. sinekdoha cela roka (od rame do prstov), rame -na/-éna: Varr., Cu., T. idr., diu iactato brachio scutum manu emittere C., bracchium frangere Ci., Cels., illi inter sese magnā vi bracchia tollunt V., collo dare bracchia circum V. ali circumdare (implicare, inicere) bracchia collo O. ali brachia cervici dare H. obje(ma)ti; o gibanju rok po taktu pri plesu: bracchiaque in numerum iactare et cetera membra Lucr., numeris bracchia mota suis, numerosa bracchia ducere O., molli deducere brachia gestu Pr. ali motu Stat.; pren.: illud levi bracchio agere Ci. ep. ne ukvarjati se kaj dosti s tem, molli bracchio obiurgare aliquem Ci. ep. rahlo dregniti koga (da bi ga posvaril), praebere sceleri bracchia O. pomagati pri..., bracchia longo margine terrarum porrexerat Amphitrite O. je bila oklenila, derigere bracchia contra torrentem Iuv. proti toku plavati = upirati se višji oblasti.

3. pren. (o ročastih stvareh)
a) živalske klešče, ščipalke: Plin.; tudi o ozvezdjih Raku in Škorpijonu: cancri bracchia ali bracchia cancri O., (gradieris per) ora leonis saevaque circuitu curvantem bracchia longo scorpion atque aliter curvantem bracchia cancrum O., locus, in geminos ubi bracchia concavat arcūs scorpios O., ipse tibi iam bracchia contraxit ardens scorpios V.
b) α) slonje stegno ali bedro: elephanto... pugno praefregisti bracchium Pl.; pren.: duo terrae eius velut brachia excurrunt Cu. β) levja golen: leoni in feminum et bracchiorum ossibus paucis exigua admodum (medulla est) Plin.
c) v pl. veje, vejice, vejevje: Cat., Plin., Val. Fl., ramos (vejevje) annosaque bracchia (veje) pandit ulmus V., spatiantia passim bracchia compescit O.; poseb. odrastki, mladike (na trti): Col., hoc vitem... sub brachia unguito Ca., tum bracchia tonde V.
č) gorski grebeni: Cu., ubi brachia emittit... Sarpedon Plin.
d) morski rokavi: O.
e) pri oblegovalnih delih in braniščih zidano krilo, pobočni nasip, vezna črta: Auct. b. Afr., Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Pr., Lucan. idr., muro bracchium iniungere C., L., bracchio obiecto flumine eos excludit L.; poseb. pri pristaniščih pobočni morski nasip: bracchiis duobus Piraeum Athenis iungit L.
f) konca, okrajka loka: bracchia (arcūs) ducens V.
g) jadrnice: Stat., iubet... intendi bracchia velis V.
h) pri balistah in katapultih ročice, kraki: Vitr.; kraka pri šestilu: ex uno duo ferrea bracchia modo vinxit O.

brest samostalnik
Ulmus (drevo) ▸ szil, szilfa
Na vejah visokih brestov se je topil srebrnkast puhast sneg in v nekaj tednih ga bodo zamenjali bodikavi svetlozeleni poganjki. ▸ A magas szilfák lombján olvadásnak indultak az ezüstös hópelyhek, majd néhány hét elteltével apró, szúrós rügyek lépnek a helyükbe.
Povezane iztočnice: gorski brest, poljski brest

brést (-a) m bot. olmo (Ulmus campestris);
gorski brest olmo montano, olmo riccio (Ulmus glabra)

cerchia f

1. pas, obroč:
cerchia di monti gorski venec
cerchia di mura obzidje
cerchia morenica geogr. morenska podkev

2. pren. krog:
una cerchia di amici krog prijateljev
la cerchia familiare družinski krog

cest|a [é] ženski spol (-e …)

1. die Straße (plužiti räumen, posipati streuen, pometati fegen)
na cesti auf der Straße
po cesti hoditi, voziti: auf der Straße
-straße (avtomobilska Autostraße, betonska Betonstraße, cestninska Mautstraße, dovozna Einfahrtsstraße, enosmerna Einbahnstraße, evropska Europastraße, glavna Hauptstraße, gorska Bergstraße/Gebirgsstraße, gozdna Forststraße, čez gorski prelaz [Paßstraße] Passstraße, hitra Schnellstraße, magistralna Bundesstraße/Fernstraße, makadamska Staubstraße, obalna Kaistraße/Uferstraße, občinska Gemeindestraße, obvozna hitra Umgehungsschnellstraße, podeželska Landstraße, prečna Querstraße, prednostna Vorrangstraße/Vorfahrtstraße, rimska Römerstraße, s serpentinami Serpentinenstraße, stranska Nebenstraße/Seitenstraße, tranzitna Durchfahrtsstraße/Transitstraße, vinska Weinstraße, vzporedna Parallelstraße, zunaj naselij Freilandstraße)
krožna cesta die Ringstraße, der Ring, der Gürtel
čiščenje cest die Straßenreinigung
gradnja cest der Straßenbau
gradnja cest in poti der Wegebau
služba za vzdrževanje cest der Straßendienst
hrup s ceste der Straßenlärm
ime ceste der Straßenname
rob ceste der Straßenrand
na robu ceste am Straßenrand
trasiranje ceste die Straßenführung
uporabnik ceste der Straßenbenützer
urad za ceste das Straßenamt/Straßenbauamt
plužiti ceste die Straßen räumen
hoja po levi/desni strani ceste das Linksgehen/Rechtsgehen
prometne oznake nad cesto die Schilderbrücke
čez cesto prodaja: außer Haus/über die Straße
na cesti auf der Straße/in der Straße
dela na cesti die Straßenarbeiten
stanje na cesti/cestah der Straßenzustand
lega na cesti avto: die Straßenlage
prodaja na cesti der Straßenverkauf/Straßenhandel
figurativno biti na cesti brez službe/stanovanja: auf der Straße liegen/sitzen/stehen
figurativno iti na cesto demonstrirati/prostituirati se: auf die Straße gehen
figurativno poslati na cesto na prostituiranje: auf die Straße schicken
figurativno vreči na cesto auf die Straße setzen/werfen
gledati na cesto okno/soba: zur Straße liegen/auf die Straße gehen
s ceste von der Straße (weg)
sredi ceste auf offener Straße

2.
astronomija Rimska cesta die Milchstraße

chasseur, euse [šasœr, öz] masculin, féminin lovec, -vka; masculin hotelski strežaj v livreji, groom

chasseur alpin (militaire) gorski lovec
chasseur bombardier lovski bombnik
chasseur d'occasion nedeljski lovec
chasseur d'images reporter fotograf
chasseur de réaction (aéronautique) reakcijski lovec
chasseur de sous-marins lovec na podmornice

chute [šüt] féminin padec, padanje; izpadanje; propad; figuré odpadanje listja, jesen; odpadki (pri krojenju); (religion)

chute (d'Adam) Adamov padec (izvirni greh)
chute de cheval, de bicyclette padec s konja, z bicikla
chute des cheveux, des dents izpadanje las, zob
chute des cours padec tečajev
chute d'eau slap
chute du jour somrak
chute libre prosti pad
chute de montagne gorski udor
chutes de pluie deževje
chute de pierres padanje kamenja
chute des prix padec cen
gare aux chutes! ne premetavati!
tuyau masculin de chute (WC) odtočna, izplakovalna cev
vitesse féminin de chute (physique) hitrost prostega pada
faire une chute pasti, (aéronautique) zrušiti se

crista -ae, f (gl. crīnis)

1. greben na živalski glavi: Col., Plin., Iuv., galli rubenti crista Varr., cr. epopis O., qui (draco) cristā linguisque tribus praesignis … O.; pren.
a) preg. (o človeku): illi surgebant cristae Iuv. greben mu je rastel = česa velikega se je domislil.
b) crista galli ali samo crista bot. petelinov greben, lôšec: Plin.

2. nazobčan rob rastl. listov: cristae foliorum Plin.

3. čeladni čop, perjanica (griva) na čeladi: Lucr., O., Plin., Sil., cristae capitum V., viden, ut geminae stant vertice cristae … ? V., crista comans V. čeladna griva = konjski rep (v prastarih časih okras na čeladi), aere caput fulgens cristāque hirsutus equinā V., non enim cristas vulnera facere L., crista galeae Cu.

4. gorski greben: cristae sunt montium altiores Cypr.

5. (= clitoris) ščegetavček, klitoris: Iuv. — KOt nom. propr. Crista -ae, m Krista, rimski priimek, npr. Q. Naevius Crista Kvint Nevij Krista: L.