Franja

neplačan [è] (-a, -o) unbezahlt; račun: nicht beglichen; plačila: noch ausstehend, rückständig
neplačana funkcija ehrenamtliche Arbeit, das Ehrenamt
neplačani del dolga der Rückstand
neplačana najemnina der Mietrückstand

nezadost|en [è,ô] (-na, -no) unzureichend, ungenügend; insuffizient, mangelhaft; (nezadovoljiv) unzulänglich; Unter- (produkcija die Unterproduktion, teža das Untergewicht, funkcija Unterfunktion, delovanje ščitnice Schilddrüsenunterfunktion)
nezadostno … unter-
(oskrbljen unterversorgt, zaseden unterbesetzt, z nezadostno težo untergewichtig)
nezadostna izobrazba die Halbbildung

obrat|en (-na, -no) umgekehrt; reziprok; Kehr- (stran/ plat die Kehrseite)
obratna vrednost matematika der Kehrwert, reziproker Wert
obratna funkcija matematika (inverzna funkcija) die Umkehrfunktion
obratno sorazmeren matematika umgekehrt proportional
obratno enolična preslikava matematika umkehrbar eindeutige Abbildung
z obratno pošto postwendend

onorifico agg. (m pl. -ci) časten:
carica onorifica častna funkcija

oslabljen [ê] (-a, -o) geschwächt (od lakote hungergeschwächt); vihar, veter, bolečina: abgeschwächt, nachlassend
oslabljena funkcija die Funktionsschwäche

periodič|en [ó] (-na, -no) periodisch, wiederkehrend
medicina periodična mrzlica kaltes Fieber
periodični obračun periodische Abrechnung
periodična funkcija matematika periodische Funktion
periodično decimalno število matematika periodische Dezimalzahl

periódičen (-čna -o) adj.

1. (občasen) periodico, saltuario

2. elektr. periodico; mat.
periodična funkcija funzione periodica
fiz., astr. periodični cikel periodo
kem. periodični sistem elementov sistema periodico degli elementi
zal. periodični tisk stampa periodica, i periodici
elektr. periodični tok corrente periodica
mat. periodično število numero periodico

periodisch periodičen; Anfälle, Launen: občasen; Geographie [Fluß] Fluss, See: presihajoč; periodische Literatur periodika; periodische Funktion Mathematik periodična funkcija; periodische Dezimalzahl Mathematik periodično decimalno število; periodische Abrechnung periodični obračun

pljučen pridevnik
1. (o organu) ▸ tüdőPri pljučnici gre za hudo vnetje, ki prizadene le del ali pa celotno pljučno tkivo. ▸ A tüdőgyulladás olyan súlyos gyulladás, amely a tüdőszövet egy részét vagy egészét érinti.Povezane iztočnice: kronična obstruktivna pljučna bolezen, pljučna alveola, pljučna tuberkuloza, pljučna hipertenzija, pljučna kapaciteta, pljučna arterija, pljučno krilo, pljučni mehurček, pljučni mešiček, pljučna embolija, pljučna arterijska hipertenzija, pljučna kuga, pljučna fibroza

2. (o jedi) približek prevedka ▸ bélszínNa vročem olju opečemo pljučni file, dve minuti na vsaki strani. ▸ A bélszínt forró olajban mindkét oldalon két percig sütjük.
Pljučne medaljone posolimo in popramo ter popečemo na maslu. ▸ A szűzérméket megsózzuk és megborsozzuk, majd vajban megsütjük.
Povezane iztočnice: pljučna pečenka

3. (za zdravje pljuč) ▸ tüdőBolnikom diagnozo postavijo na pljučnih oddelkih bolnišnic. ▸ A betegek diagnózisát a kórházak tüdőosztályain állítják fel.
V prizidek zdravstvenega doma bi preselili pljučno ambulanto. ▸ Az egészségügyi központ szárnyépületébe költöztetnék a tüdőgyógyászati rendelőt.

položaj³ moški spol (-a …) (funkcija) der Posten, das Amt, die Stellung
službeni položaj die Dienststellung
odstopiti s položaja sein Amt niederlegen
na dobrem položaju in gesicherter Position
najstarejši po položaju der Rangälteste
zloraba službenega položaja der [Amtsmißbrauch] Amtsmissbrauch, der [Mißbrauch] Missbrauch der Amtsgewalt
biti na položaju amtieren
ki je na položaju amtsführend
na visokem položaju [hochgestellt] hoch gestellt

potencialn|i (-a, -o) fizika, matematika Potential- (tok die Potentialströmung, prag die Potentialschwelle, globel/korito die Potentialmulde, krivulja die Potentialkurve, ploskev die Potentialfläche, razlika das Potentialgefälle, die Potentialdifferenz)
potencialna funkcija matematika die Potentialfunktion, das Potential

pozicij|a ženski spol (-e …)

1. (lokacija) ladje, vozila, letala ipd.: die Position, der Ort
določanje pozicije die Ortsbestimmung
indikator pozicije der Wegschreiber

2. (položaj, funkcija) die Position, die Stellung (moči Machtstellung, nasprotna Gegenposition, vrhunska Spitzenpostition)

3. pri šahu: die Stellung, das Bild (matna Mattbild, neodločena Remisstellung, osnovna Grundposition, ob prekinitvi partije Hängestellung, zmagovita Gewinnstellung)
|
ocena pozicije die Positionsabschätzung
figurativno biti na izgubljeni poziciji auf verlorenem Posten stehen

praetor -ōris, m (iz *prae-i-tor; praeīre) pravzaprav „predhajač“, „predhodnik“ od tod

1. vodja, predstojnik, načelnik: praetor dictus, qui praeiret iure et exercitu Varr.; o načelniku (županu) mesta Lavinij: L.; o načelniku (županu) mesta Kapua: Ci.; o kartažanskih sufetih: N.; o rimskem konzulu kot vrhovnem sodniku: iis temporibus nondum consulem iudicem, sed praetorem appellari mos fuerit L.; prim.: regio imperio duo sunto, iique praetereundo, iudicando, consulendo praetores, iudices, consules appellantor Lex ap. Ci. — Od tod praetor maximus L. = dictator.

2. pretor = sodnik. Ko so l. 366 leges Liciniae Sestiae plebejcem prinesle pravico do konzulata, sta konzula izgubila sodna pooblastila; ta so zaupali posebnemu patricijskemu oblastniku, imenovanemu praetor. Pretor je bil uradni stanovski kolega konzulov in je v njuni odsotnosti imel v rokah najvišjo državno oblast. Ker pa so se sodni posli vse bolj množili, so mu l. 247 pridružili še drugega pretorja, ki so mu zaupali sodstvo v sporih rimskih državljanov s tujci; zato se je imenoval praetor peregrinus. Od tedaj so prejšnjega (prvega) pretorja imenovali praetor urbanus; ta je razsojal v zasebnih pravdah med rimskimi državljani, v javnih procesih pa le po naročilu rimskega ljudstva (lege populi). Od l. 337 naprej so tudi plebejci lahko postali pretorji. Po osvojitvi Sardinije l. 227 so Rimljani vsako leto volili štiri pretorje (dva izmed njih sta upravljala provinci Sardinija in Sicilija), od l. 197 pa še dva pretorja za Hispanijo. Ko so l. 149 uvedli quaestiones perpetuae (gl. pod quaestiō), se je položaj spremenil. Pretorji so eno leto službovali v Rimu kot predsedniki „stalnim zbornim sodiščem“ in so šele drugo leto odpotovali v katero od mirnih provinc kot propretorji (propraetores ali pro praetore), enako kot bivši konzuli v nemirne province kot prokonzuli (proconsules); zato je včasih praetor = propraetor Ci., celo = proconsul Ci. S številom sodišč je raslo tudi število pretorjev: v času Sule jih je bilo sprva 8, pozneje 10, v času Cezarja 16, za časa Avgusta 10, 14 in celo 18: Vell., Suet. V mestu je imel pretor 2, zunaj mesta 6 liktorjev. Kot predsednik (prvomestnik) sodišča je sedel v togi, obrobljeni s škrlatnim trakom (praetexta), na odru (tribūnal), in sicer na kurulskem stolu (sella curūlis), ob njem pa so sedeli sodniki na navadnih stolih (subsellia). Manjše in neznatnejše spore je obravnaval kjer koli in po hitrem postopku sam, brez prisednikov (ex aequo loco iudicare, de plano iudicare). Po nastopu službe je z odra (tribunala) razglasil svoj edictum (povzetek svojih pravnih načel za vse dvomljive primere) ter ga dal napisati na pobeljeno tablo (album) in javno objaviti. Poleg tega so mestni pretorji skrbeli tudi za vodenje javnih iger (ludi Apollinares, Circenses, Megalenses) in v letih, ko ni bilo cenzorjev, tudi za upravo javnih poslopij. V času cesarjev so bila pooblastila pretorjev dokaj omejena, ostala sta jim le skrb za izvedbo iger (cura ludorum) in opravljanje manj pomembnih pravnih poslov. Praetor primus Ci. pretor, ki je prvi izvoljen (kar je veljalo za častno znamenje ljudske naklonjenosti). Nekaj povsem drugega so praetores aerarii erárni prétorji = blagajniški ravnatelji, finančni uradniki, ki jih je uvedel Avgust; ta funkcija je obstajala do cesarja Klavdija: T., Suet.

3. vojskovodja, poveljnik: veteres omnes magistratūs, quibus pareret exercitus, praetores appellaverunt Asc.; od tod legatus pro praetore C. poveljnikov namestnik (ko je imel imperium), praetor Thessaliae C. vojskovodja. Večinoma o nerimskih narodih: Ci. idr., decem praetores Atheniensium (= gr. στρατηγοί) N., praetor exercitūs Cu.; tudi praetor Syriae (= namestnik) Cu., praetor navalis Vell. pomorski poveljnik, admiral.

pravilnostn|i (-a, -o) matematika logika:
pravilnostna funkcija die Wahrheitswertfunktion
pravilnostna tabela die Wahrheitstafel

predsednica vlade stalna zveza
(politična funkcija) ▸ miniszterelnök, kormányfő, kormányelnök
Še pred referendumom se je oglasila bivša predsednica vlade Thatcherjeva in svarila pred razbijanjem Velike Britanije. ▸ Thatcher volt kormányfő még a népszavazás előtt felszólalt, és óva intett Nagy-Britannia feldarabolásától.
Sopomenke: ministrska predsednica

predsednik vlade stalna zveza
(politična funkcija) ▸ miniszterelnök, kormányfő, kormányelnök
Izvršno oblast si delita predsednik in predsednik vlade. ▸ A végrehajtó hatalom megoszlik az elnök és a miniszterelnök között.
Predsednik vlade je znan, kandidati za ministre tudi. ▸ A miniszterelnök ismert, ahogyan a miniszterjelöltek is.
Sopomenke: ministrski predsednik

présidence [prezidɑ̃s] féminin predsedstvo, predsedništvo; prezidij; predsedniški prostori ali palača

sous la présidence pod predsedstvom, pod vodstvom
présidence de la République funkcija predsednika republike
présidence par roulement predsedstvo po rotaciji (izmenjavanju)
assurer la présidence predsedovati
briguer la présidence potegovati se za predsedništvo
être nommé à la présidence biti izvoljen za predsednika
prendre la présidence prevzeti predsedstvo

primitiv primitiven; (dem Urzustand nahe) prvobiten, začeten; primitive Kunst primitivna umetnost; primitive Funktion Mathematik primitivna funkcija

prokurist samostalnik
pravo (pooblaščenec) ▸ cégvezető, prokurista

prōvocātiō -ōnis, f (prōvocāre)

1. izziv(anje), klicanje (pozivanje) na boj, spodbujanje k boju, provokacija, provociranje: per provocationem pugnare Plin., sortiuntur contra provocationes duces anulis Plin., octiens ex provocatione victor Plin., aliquem ex provocatione interficere Plin., ex provocatione pugnare Plin., ex provocatione hostem interimere Vell.

2. sklicevanje na koga, priziv, apelácija (v republikanski dobi na ljudstvo, v cesarski dobi na cesarja, kadar se je kdo hotel rešiti posledic kazenske razsodbe): Sen. ph., Val. Max., Fl., Icti., provocatio adversus magistratūs ad (na) populum L., non provocatio istā lege datur Ci., provocationem decemvirali potestate eversam restituunt (sc. consules L. Valerius, M. Horatius l. 449) L., est provocatio L. ali esto provocatio ad populum Ci. dovoljen je priziv … , bodi dovoljen priziv … , sme se vložiti priziv … , naj bo dovoljen priziv na (višjo oblast), magistratus sine provocatione Ci., L. oblast (= državna oz. uradniška služba (funkcija)), proti kateri ni priziva na višje organe oblasti, dictatura sine provocatione L., poena sine provocatione Ci. kazen, zoper katero obsojenec ne more vložiti priziva na višje organe oblasti, provocatione certare L. začeti prizivno (pritožbeno, apelacijsko) pravdo.