Franja

stôžec (-žca) m

1. mat. cono:
dvojni stožec cono doppio
krožni stožec cono di rotazione
pokončni, rotacijski stožec cono circolare retto
prisekani stožec tronco di cono
stranica stožca apotema

2. pren. (kar je stožcu podobno) cono (tudi teh. ):
stožec svetlobe cono di luce
vulkanski stožec cono vulcanico

studio [stjú:diou]

1. samostalnik
(umetniški, filmski, fotografski) studio; slikarska, kiparska delavnica, ateljé; radijski (televizijski) studio

2. pridevnik
ateljejski

studio couch (dvojni) kavč-postelja

summer time [sʌ́mətaim] samostalnik
poletni čas (za eno uro naprej pomaknjene ure)

double summer time dvojni poletni čas

šah¹ moški spol (-a …)

1. igra: das Schachspiel, das Schach; (brzopotezni Blitzschach, dopisni Korrespondenzschach, Fernschach, problemski Problemschach)
slepi šah das Blindspiel
… šaha Schach-
(partija das Schachspiel, die Schachpartie, eine Partie Schach, prijatelj der Schachfreund)
igralec šaha der Schachspieler
igralec slepega šaha der Blindspieler
igralec dopisnega šaha der Fernschachspieler
igrati šah Schach spielen
igrati slepi šah [blindspielen] blind spielen
turnirski šah der Schachsport
moški šah das Herrenschach, Männerschach
ženski šah das Damenschach, Frauenschach
računalniški šah das Computerschach

2. poteza: das Schach (dvojni Doppelschach, vmesni Zwischenschach, odkriti aufgedecktes Schach, Abzugsschach, večni Dauerschach, ewiges Schach, nasprotni Gegenschach, z damo Damenschach, z lovcem Läuferschach, s skakačem Springerschach, s trdnjavo Turmschach, s kmetom Bauernschach)
dati/napovedati šah Schach bieten/ansagen
biti v šahu im Schach stehen/sein
šah! Schach (dem König)!
šah in mat! Schach und matt!

3. garnitura: das Schach (potovalni Steckschach, žepni Taschenschach, magnetni Magnetschach)
|
figurativno držati/imeti v šahu in/im Schach halten

šah samostalnik
1. (namizna igra) ▸ sakkSopomenke: klasični šah
Povezane iztočnice: dopisni šah, hitropotezni šah, pospešeni šah

2. (šahovska garnitura) ▸ sakk-készlet, sakktáblaMožakarja si odpreta pivo, na zaboj položita šah in postavita figure. ▸ A két férfi kibontja a sörét, felrakja a ládára a sakktáblát, és felállítja a sakkfigurákat.
Obiskovalci si že lahko ogledajo prve razstave - filatelistično in razstavo šahov z vsega sveta. ▸ A látogatók már megtekinthetik az első kiállításokat – a bélyegkiállítást és a világ minden tájáról származó sakk-készleteket.
Sopomenke: šahovska garnitura

3. (položaj v igri) ▸ sakkFigura, ki prestreže šah na lastnega kralja, lahko sama s šahom napade nasprotnikovega kralja. ▸ Az a sakkfigura, amelyik elhárítja a királya elleni sakkot, az ellenfél királyának sakkot adhat.
Povezane iztočnice: dvojni šah, večni šah, šah mat, šah-mat

4. nekdaj (vladarski naslov) ▸ sahTeheranu in Iranu so vladali šahi, med njimi je najslavnejša dinastija Pahlavi. ▸ Teheránban és Iránban sahok uralkodtak, köztük a leghíresebb a Pahlavi dinasztia.

šiv moški spol (-a …) die Naht (ažurni Hohlnaht, dvojni Doppelnaht, francoski Kappnaht, hrbtni Rückennaht, navzkrižni Zickzacknaht, okrasni Garniturnaht, okrasni Ziernaht, ploski Flachnaht, prečni Quernaht, puščični Pfeilnaht, ramenski Schulternaht, stični Anstoßnaht, stranski/bočni Seitennaht, na nogavici Strumpfnaht, venčni Kranznaht, verižni Kettenstichnaht, zapiralni Schließnaht); anatomija die Naht (kostni Knochennaht, lobanjski Schädelnaht)
… šiva Naht-
(rob der Nahtrand, obdelava die Nahtversäuberung)
za šiv die Nahtzugabe
nož za šiv der Nahtschneider
valj za šiv die Nahtrolle
narediti šiv nähen, abnähen, eine Naht nähen
narediti ploščati šiv verstürzen
figurativno pokati po šivih aus allen Nähten platzen

tír track, ZDA trackage; line; rails pl

železniški tír railway track
enojni (dvojni) tír single (double) track
industrijski tír factory (ali private) siding
stranski tír siding
vlak je skočil s tíra the train was derailed
spraviti koga iz tíra (figurativno) to put someone off his stride
vreči iz tíra to throw someone off the track
vržen iz tíra (figurativno) thrown out of gear
vedno hodi po istem tíru (figurativno) he always follows the same track
skočiti s tíra to run off the rails, to be derailed
spraviti kaj zopet v pravi tír to put something right again
prišel je iz tíra (figurativno) he has gone off the rails
prekoračenje tírov (prehod čez tire) je potnikom prepovedano! passengers must not cross the line!

tír (železniški) voie ženski spol ; (tirnica) rail moški spol ; (voza) ornière ženski spol

dvojni tir double voie
izogibalni tir voie d'évitement
nakladalni tir voie de chargement
normalni tir voie normale
ozki tir voie étroite
premikalni tir voie de triage
ranžirni tir voie de garage (ali de triage)
stranski tir voie latérale (ali parallèle)
široki tir voie (à écartement) large
s tira skočiti dérailler, sortir des rails
priti iz tira, iztiriti se (figurativno) faire une bévue (ali familiarno une boulette, un impair, une gaffe), (v besedah) faire des écarts de langage
spraviti kaj zopet v pravi tir remettre quelque chose sur la bonne voie (ali dans son état normal), arranger quelque chose
ostati na starem tiru rester dans l'ornière de la routine

tír (železniški) vía f (férrea) ; (tirnica) rail m , raíl m , riel m

normalen tir vía (de ancho) normal
dvojni (ozek, stranski, nakladalni) tir vía doble (estrecha, lateral, de carga)
izogibalni tir desvío m
premikalni (ranžirni) tir vía de maniobras (de formación)
industrijski (tovarniški) tir vía industrial (de fábrica)
mrtev tir vía muerta, apartadero m
spraviti kaj v tir (fig) poner a/c en la vía
spraviti, vreči iz tira (fig) desviar (del buen camino), des(en)caminar
priti iz tira, iztiriti se descarrillar, fig apartarse del cauce normal
priti zopet v normalen tir volver a su cauce; volver las cosas a su cauce (ali a la nonnalidad)
spraviti zopet v tir (fig) encarrillar; volver a encauzar por el buen camino
skočiti s tira descarrillar
ostati na starem (na svojem) tiru seguir la rutina de antes; no salirse de su cauce
pogajanja so zašla na mrtev tir las negociaciones se han estancado

trup² moški spol (-a …) letalstvo, pomorstvo der Rumpf (dvojni Doppelrumpf, ladijski Schiffsrumpf); glasba, pomorstvo der Korper, der Korpus
resonančni trup Schallkörper, Resonanzkörper
tlačni trup Druckkörper

ulom|ek [ó] moški spol (-ka …) matematika der Bruch (decimalni Dezimalbruch, Zehnerbruch, dvojni Doppelbruch, nepravi unechter Bruch, verižni Kettenbruch)
delni ulomki Partialbrüche množina, Teilbrüche
razcepitev na delne ulomke die Partialbruchzerlegung

ulómek matematika fraction, fractional number

navadni (decimalni, pravi, nepravi, sestavljeni, dvojni) ulómek simple ali vulgar (decimal, proper, improper, compound, continued) fraction
periodični ulómek recurring decimal, repeating decimal
ulomkova črta fraction-line

ulómek fragment moški spol ; matematika fraction ženski spol

decimalni ulomek fraction décimale
dvojni ulomek fraction continue
pravi ulomek fraction simple
ulomek, ki se (ne) da reducirati fraction (ir)réductible
krajšati ulomek réduire une fraction
spraviti ulomek na skupni imenovalec réduire une fraction au même dénominateur

ulómek fracción f

dvojni (pravi, nepravi) ulomek fracción compuesta (propia ali pura, impropia)
krajšati ulomek reducir una fracción
spraviti ulomek na skupni imenovalec reducir una fracción al común denominador

uls (star. ouls), soobl. ultis, praep. z acc. (prim. ollus = ille, ōlim) onstran, onkraj, na oni strani, na drugi strani (naspr. cis): et uls Tiberim et cis Tiberim Varr., Gell., cis Tiberim et ultis Tiberim Dig. Iz te praep. je nastala komp. obl. *ulter -tra -trum, ohranjena le v abl. sg. f in n ultrā in ultrō. —

C. ultrā

I. adv.

1. dalje, naprej: facultas u. procedendi Auct. b. Afr., u. neque curae neque gaudio locum esse S., u. quo progrediar, quam ut veri videam similia, non habeo Ci.; pesn.: quid u. provehor? V.

2. metaf.
a) (časovno) dalje, nadalje, naprej, v prihodnje, v bodoče: neque u. bellum dilatum est L., haud u. latebras quaerit V., usque ad Accium et u. Q., neque facturam u. T.; komparativna lastnost se kaže v zvezi s quam: non u. quam XXX in dies Cu., nec u. moratus, quam dum auxilia conciret T.
b) (glede na število in mero) dalje, več: nihil u. requiratis Ci., nullum u. periculum vererentur C., serviendum (sc. est) aut imperitandum; nam quid u.? S., quae moenia u. habetis? V. kako zavetje imate sicer še razen tega zidovja?; s quam: nihil u. motum, quam ut turmae ostenderentur L.
c) (komp. pomen je izginil) na ono stran, onstran, onkraj (naspr. citra): dextera nec citra mota nec u. O. ne na to, ne na ono stran, ne nazaj, ne naprej, cis Padum ultraque L. —

II. praep. z acc.

1. zaradi svojega komp. pomena izraža ultra pomikanje naprej čez (nad) kako določeno mejišče = dalje od, naprej od, on(o)stran, onkraj, na oni strani, na drugi strani, on(o)stran: pars citra, pars ultra Taurum est L., u. Silianam villam est villula sordida Ci., u. terminum vagor H.; pogosto (pren.) v nikalnih stavkih izraža, da meja ni bila prekoračena: nec u. minas processum est L., cum libertas non u. vocem excessisset L.; ker ima ultra komp. pomen, se povezuje z abl. mensurae: milibus passuum duobus u. eum C. za 2000 korakov naprej od njega, paulo u. eum locum castra transtulit C.; redkeje z acc. extensionis: nacti portum u. Lissum milia passuum tria C. Ultra se pogosto zapostavlja relativu, redkeje subst.: modus, quem ultra progredi non oportet Ci., fines, quas u. citraque nequit consistere rectum H., quae Euphratem ultra communierat T.

2. (časovno) dlje kot, več kot, čez, nad: u. biennium T., u. Socratem Q. čez Sokratovo dobo.

3. (o številu in meri) čez, nad, preko, več kot, bolj kot: u. eum numerum Auct. b. Alx., u. modum Q., u. legem H., u. fas trepidare H., si u. placitum laudarit V., vires u. sortemque senectae (sc. ferebat labores) V., laboris u. fidem (neverjetno) patiens Suet., u. opiniones omnium Iul. Val. —

B. ultrō, adv. (prim eō, quō)

1. na ono stran, na drugo stran, on(o)stran: u. istum a me Pl. ali u. istunc Pl. proč s tem človekom!, proč z njim!; tako tudi: u. te, amator! Pl.; večinoma v zvezi s citro sem in tja, z obeh strani: u. et citro cursare Ci., commeare u. ac citro Varr., u. citroque transcurrere L., u. citroque mitti C.; tudi asindet. ultro citro Ci., Suet.

2. metaf.
a) povrh(u), vrh(u) tega, poleg tega, celo: etiam me u. accusatum veniunt Ci., his lacrimis vitam damus et miserescimus u. V., morosum u. offendet garrulus H. še bolj (kot je že), vectigalia et u. tributa stalno kurialno besedilo pri L. carina in drugi izdatki iz državne blagajne.
b) sam od sebe, sam po sebi, po svoji volji, svojevoljno, rade volje, radovoljno, prostovoljno, iz lastnega vzgiba, brez vzroka, brez razloga, brez povoda: u. se offerre Ci., u. auxilia mittere S., u. nomina dare L., u. bellum inferre S., si quid petet, u. defer H., u. (povsem nepričakovano) regium insigne sumpsit T. — Ker se je komp. pomen besede izgubil, je nastal dvojni komp. ulterior -ius, adv. ulterius (acc. n.)

1. bolj na óni (drugi) strani ležeč (stoječ, nahajajoč se), on(o)stranski, onkrajen (naspr. citerior): Gallia Ci., Hispania Suet., pars urbis L., ripa V., Cu., Vell., portus Ci.; subst.: pons ulteriora (onostransko ozemlje) adnectit coloniae T.; occ. oddaljenejši, daljši: quis est ulterior? Ter. kdo stoji zadaj?, castella C., equitatus C. v večji razdalji postavljeno, inde abit ulterius O., ulterius (dalje, naprej) nihil est nisi frigus O.; subst.: cum a proximis impetrare non possent, ulteriores temptant C.

2. metaf.
a) (časovno) oddaljenejši (bolj oddaljen), nadaljnji, kot adv. dalje, dlje, več: ulterius ne tende odiis V., haud ulterius tulit O.; pesn.: pudor est ulteriora (kar še sledi) loqui O., ulteriora pudet docuisse O.
b) occ. pretekel, daven, minul: ulteriora (preteklo, davno) mirari, praesentia sequi T.
c) (o stopnji) kaj presegajoč, višji, hujši, več, bolj: semper iuventis ulteriora petit O., rogabat ulterius iusto O., quid ulterius timendum foret? L. — Superl., tvorjen naravnost iz uls, je ultimus 3 „najbolj onostranski“, „najbolj on(o)krajen“

1. (krajevno) najoddaljenejši (najbolj oddaljen), skrajnji, skrajen, najskrajnejši, zadnji (naspr. citimus): luna, quae ultima a caelo (= proti zemlji) est Ci.
a) atrib.: ultimae terrae Ci., N., gentes Ci., orae Pl., Ci., tellus O., ultimis urbis partibus L., praeponens ultima (sc. verba) primis H.; subst. m.: recessum primi ultimis non dabant C. prvi zadnjim; subst. n.: caelum, quod ultimum mundi est Ci. najskrajnejši del, stagni ultima O. meje, ultima signant V. cilj.
b) partitivno = ultima pars (alicuius rei): ultima prona via est O. zadnji del poti, in ultimam provinciam Ci., u. tellus O. rob zemlje, in ultimis aedibus Ter. v najoddaljenejšem delu hiše; tako tudi: in ultimā plateā Pl., in primis finibus tibi se praesto fuisse dicit usque ad ultimos prosecutum Ci. od vstopa na ozemlje do izstopa.

2. metaf.
a) (časovno) najdavnejši, najstarejši, najstarodavnejši, najskrajnejši (naspr. primus): multa ab ultimā antiquitate repetere Ci., ab ultimo principio Ci., initium Corn., pueritiae memoria ultima Ci., ab origine ultimā stirpis Romanae N., sanguinis ultimus (prvi) auctor V.
b) occ. zadnji: regnum, spes L., senatus consultum C., dies V., lapis Pr. nagrobnik, cerae Mart. oporoka, ultimam manum imponere rei O.; partitivno: ultimo mense Iunio Col. ob koncu meseca junija; subst.: ultimum orationis L. konec (sklep, zaključek) govora, ultima quid referam? O., ultima exspectato Ci. zadnje dogodke, pervenire ad ultimum (do skrajne meje) aetatis humanae Sen. ph., in ultimis esse Sen. rh. biti v zadnjem pojemanju, biti v smrtni agoniji, umirati, biti v zadnjih vzdihljajih, biti na koncu; adv. α) ultimē naposled, nazadnje, vendarle, končno: Sen. ph. β) (acc. n.) ultimum zadnjič: Cu., u. domus suas visuri L.; ad ultimum do zadnjega: an exsulem illā aetate … ad ultimum mori iussurum? L.; pogosteje = naposled, nazadnje, vendarle, končno: si, qualis in cives, qualis in socios, talis ad ultimum in liberos esset L. γ) (abl. n.) ultimō naposled, nazadnje, navsezadnje, vendarle, končno: Petr., Suet.

3.
a) (o stopnji) največji, najvišji, najhujši: summum bonum, quod ultimum appello Ci., ultima omina Cu., crudelitas, auxilium L., discrimen ultimum regni L., praeda per ultimum scelus parta Cu., u. supplicium C. smrtna kazen, necessitas ultima T.; pogosto subst. n. ultimum inopiae L. skrajn(j)a revščina (ubožnost), skrajno (skrajnje) pomanjkanje, ultimum in libertate T. skrajna svoboda, ultima audere L. ali experiri L. ali pati Cu., O., L. najskrajnejše, najhujše; adv. α) ultimē (kar) najhuje: verberare aliquem Ap., affectus Ap. v skrajno slabih okoliščinah. β) ad ultimum do skrajn(j)e mere, do skrajnosti, skrajno (skrajnje): fidem ad ultimum praestitit L., ad ultimum demens L.
b) occ. najnižji, najmanjši, najslabši, zadnji: famulus Enn., stirps Vell., uxor Ap. najslabša, principibus placuisse viris non ultima laus est H.; subst.: Mysorum ultimus Ci., labore eum ultimis militum certare L., in ultimis laudum esse L. na najnižji stopnji hvale, in ultimis ponere Plin.

umivalnik moški spol (-a …)

1. das Waschbecken, Becken (dvojni Doppelwaschbecken, za lase Haarwaschbecken)

2. der Waschtisch

umor [ô] moški spol (-a …) pravo der Mord (dvojni Doppelmord, ritualni Ritualmord, roparski Raubmord, seksualni Lustmord, Sexualmord, sodni Justizmord, matere Muttermord, očeta Vatermord, otroka Kindermord, s strupom Giftmord, zakonca Gattenmord), die Mordtat, die Ermordung (des/von); die Bluttat
… umora Mord-
(noč die Mordnacht, poskus der Mordversuch, sum der Mordverdacht)
obtožba za umor die Mordanklage
biti obtožen umora unter Mordanklage stehen
biti osumljen umora unter Mordverdacht stehen
proces zaradi umora der [Mordprozeß] Mordprozess
komisija za umore die Mordkommission

ūsitātus 3, adv. -ē (adj. pt. pf. glag. *ūsitāre, ki je dvojni frequ. glag. ūtī) splošno rabljen, navaden, v navadi bivajoč, običajen: C., H., Corn., Aug. idr., res, via, honos, vocabula Ci., quod usitatius esse coepit Q., utatur verbis quam usitatissimis Ci., homo, qui non hic usitatus saepe est Pl. ki ni bil pogosto tukaj; usitatum est z inf. ali ACI navada je taka, tako je v navadi, običaj je tak, navadno (običajno) je: Ci., Q.; usitate loqui Ci. ali usitate (usitatius) dicere Gell. (bolj) po splošni navadi; subst. n. pl. usitata (vsakdanje) contemnere Sen. ph.

ūsitor -ārī -ātus sum (dvojni frequ. glag. ūtī) navadno (običajno) uporabljati, splošno rabiti, imeti navado uporabljati: Romanos quoque homines aiunt sic plerumque anulis usitatos Gell., cum et M. Cato et Sallustius et alii quoque aetatis eiusdem verbo isto promisce usitati sint Gell., tametsi antiquiores verbo ipso alio quoque modo usitati sunt et „paenitet“ ab eo, quod est „paene“, et „paenuria“ dixerunt Gell.

uspeh¹ [è] moški spol (-a …) der Erfolg (delni Teilerfolg, dolgotrajen Dauererfolg, dvojni Doppelerfolg, fantastičen Bombenerfolg, ogromen Riesenerfolg, svetovni Welterfolg, pri občinstvu Publikumserfolg, trenutni Augenblickserfolg, volilni Wahlerfolg, vzrejni Zuchterfolg)
finančni uspeh Kassenerfolg, der Kassenfüller
(uspešnica) der Kassenschlager
prodajni uspeh der Renner
uspeh pri občinstvu (odziv) der Anklang, der Beifall
(uspešna zadeva) ein guter Griff
doživetje uspeha das Erfolgserlebnis
biti pod prisilo uspeha unter Erfolgszwang stehen
ki mu je uspeh zagotovljen erfolgssicher
ki obeta uspeh [erfolgversprechend] Erfolg versprechend
bilanca uspehov die Erfolgsbilanz
val uspehov die Erfolgswelle
vest o uspehu die Erfolgsmeldung
plačilo/honorar po uspehu das Erfolgshonorar
prepričan v uspeh erfolgssicher
kronan z uspehom erfolggekrönt
recept za uspeh das Erfolgsrezept
možnosti/obeti za uspeh Erfolgsaussichten
krčevito si prizadevati za uspeh um Erfolg ringen
lov za uspehom die Erfolghascherei
|
imeti uspeh/ne imeti uspeha gut/schlecht ankommen
kdor/kar doseže nagel in velik uspeh der Senkrechtstarter
ne doseči uspeha pri kom: nicht landen können bei