Franja

Kopf, der, (-/e/s, Köpfe) glava; bei der Schublade: glavica; beim Leder: čelina; beim Hut: oglavje; einer Gruppe: čelo, vrh; bei Zeitungen: glava, zaglavje; bei Bergen: vrh, vršac; bei Flugzeugen: nos; ein roter/hochroter Kopf ves rdeč/zaripel obraz
an: sich an den Kopf greifen prijeti se za glavo; an den Kopf werfen metati v glavo, figurativ v obraz; an Kopf und Kragen gehen iti za nohte; Kopf an Kopf glava pri glavi, z glavo pri glavi
auf: auf dem Kopf na glavi; auf den Kopf na glavo; auf den Kopf stellen postaviti na glavo; auf den Kopf setzen dati na glavo; auf dem Kopf stehen biti narobe, stati na glavi; auf den Kopf zusagen v obraz povedati; das Geld auf den Kopf hauen razmetavati denar; auf den Kopf fallen pasti na glavo; er ist auf den Kopf gefallen je padel na glavo (ni čisto pri pravi); auf (seinen) Kopf einen Preis setzen razpisati nagrado na (njegovo) glavo; den Nagel auf den Kopf treffen zadeti žebelj na glavo
aus: aus dem Kopf iz glave, na pamet; aus dem Kopf aufsagen na pamet povedati; (sich) aus dem Kopf schlagen izbiti (si) iz glave; nicht aus dem Kopf wollen ne iti (in ne iti) iz glave (ne gre in ne gre ...); sich die Augen aus dem Kopf gucken naprezati oči, napenjati oči
bei: beim Kopf nehmen prijeti za glavo (in poljubiti)
durch: durch den Kopf fahren jemandem prešiniti koga; sich etwas durch den Kopf gehen lassen premisliti, razmisliti; (sich) eine Kugel durch den Kopf jagen ustreliti (se) v glavo
in: in den Kopf v glavo; sich etwas in den Kopf setzen vtepsti si v glavo; das geht mir nicht in den Kopf ne gre mi v glavo; in den Kopf steigen stopiti/udariti v glavo
im: etwas frisch im Kopf haben imeti še dobro/sveže v spominu; im Kopf behalten obdržati v glavi, zapomniti si (kaj); im Kopf rechnen računati na pamet; im Kopf herumgehen hoditi po glavi/ne iti iz glave; nicht ganz richtig im Kopf sein ne biti čisto pri pravi
mit: mit bloßem Kopf razoglav; mit dem Kopf voran z glavo naprej, na glavo; mit dem Kopf durch die Wand z glavo skozi zid; mit dem Kopf gegen die Wand rennen zaletavati se z glavo ob zid; etwas mit seinem Kopf bezahlen plačati z glavo; mit dem Kopf unter dem Arm kommen komaj se privleči
nach: nach (seinem) Kopf gehen biti po (njegovi) glavi
pro: pro Kopf po glavi
über: über den Kopf ziehen potegniti čez glavo; über dem Kopf nad glavo; bis über den Kopf čez glavo/čez ušesa (in Schulden v dolgovih) ; über dem Kopf zusammenbrechen zrušiti se (človeku) nad glavo; über den Kopf laufen funkcionirati preko razuma; über den Kopf wachsen zrasti čez glavo; über jemandes Kopf hin entscheiden odločati preko čigave glave (prezreti koga); eins über den Kopf kriegen dobiti jo po glavi
um: es geht um (deinen) Kopf gre za (tvojo) glavo; um Kopf und Kragen za glavo
von: von Kopf bis Fuß od nog do glave, od glave do peta
vor: wie vor den Kopf geschlagen čisto preč sem (tega res ne razumem); vor den Kopf stoßen užaliti koga
zu: zu Kopfe steigen stopiti v glavo
ein: ein heller Kopf figurativ bistra glava; einen Kopf größer za glavo večji; einen Kopf kleiner/kürzer za glavo manjši; einen Kopf kürzer machen skrajšati za glavo (obglaviti); einen harten Kopf haben imeti trdo glavo, biti trmast; einen heißen Kopf haben imeti vročo glavo/vročino; einen schweren/dicken Kopf haben imeti težko glavo; einen kühlen/klaren Kopf bewahren ohraniti hladno/trezno glavo; einen roten Kopf bekommen zardeti
den: den Kopf schütteln majati z glavo; den Kopf neigen/senken skloniti glavo; den Kopf einziehen potegniti glavo med rame; den Kopf verlieren izgubiti glavo; sich den Kopf einrennen razbiti si glavo; den Kopf verdrehen jemandem figurativ zmešati (koga), zmešati (komu) glavo; den Kopf in den Sand stecken tiščati glavo v pesek; jemandem (ordentlich) den Kopf waschen oprati glavo ( tudi figurativ ); den Kopf abreißen figurativ odgrizniti glavo; jemandem den Kopf zurechtrücken pošteno jih napeti (komu); den Kopf hochtragen visoko nositi glavo; den Kopf oben behalten ne izgubiti poguma, ne dati se; den Kopf hängen lassen povešati/povesiti glavo; den Kopf hinhalten für jemanden odgovarjati namesto koga; den Kopf unter dem Arm tragen biti pobit/utrujen; den Kopf voll haben imeti polno glavo (skrbi); sich den Kopf zerbrechen razbijati si glavo; sich die Köpfe heiß reden strastno diskutirati
der: der Kopf brummt/schwirrt (mir) v glavi mi šumi/brenči; ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht ne vem, kje se me glava drži; der Kopf steht (mir) nicht nach ... ni (mi) do ...; seinen Kopf: seinen Kopf durchsetzen uveljavljati svojo voljo; seinen Kopf für sich haben imeti svojo glavo; Kopf hoch! Glavo pokonci!; Kopf und Kragen figurativ verlieren: (izgubiti) glavo; Kopf oder Schrift glava ali cifra
Köpfe: die Köpfe zusammenstecken stakniti glave

kri ženski spol (krvi, ni množine) das Blut; lovstvo der Schweiß; -blut (človeška Menschenblut, srčna Herzblut, sveža Frischblut, zmajeva Drachenblut, živalska Tierblut)
kri v izmečku der Blutauswurf
krvi Blut-
(alkohol v krvi der Blutalkohol, analiza die Blutprobe, bljuvanje das Blutbrechen, bolezen die Blutkrankheit, curek der Blutstrahl, čaj za čiščenje krvi der Blutreinigungstee, čiščenje krvi die Blutreinigung, dajanje die Blutspende, dovod die Blutzufuhr, izločanje krvi s sečem das Blutharnen, izguba der Blutverlust, izliv der [Bluterguß] Bluterguss, kaplja der Blutstropfen, nastajanje die Blutbildung, naval der Blutandrang, odvzem die Blutentnahme, Blutabnahme, pregled Blutuntersuchung, prelivanje das Blutvergießen, sedimentacija die Blutsenkung, sestava die Blutzusammensetzung, strjevanje die Blutgerinnung, transfuzija die Bluttransfusion, udor der Blutsturz, zastoj die Blutstauung, zastrupitev die Blutvergiftung)
|
kri teče (iz nosu) (die Nase) blutet
kri udari v glavo das Blut steigt in den Kopf (tudi figurativno)
odvzeti kri eine Blutprobe machen
puščati (komu) kri (jemanden) zur Ader lassen
ki zaustavlja kri blutstillend
rdeč kot kri blutrot
do krvi bis aufs Blut
udariti/pretepsti do krvi blutig schlagen
do krvi odrgnjen/ožuljen [wundgerieben] wund gerieben/[wundgelaufen] wund gelaufen
do krvi se spraskati/odrgniti sich blutig kratzen/schürfen
po krvi prenašanje: durch das Blut, auf dem Blutweg, soroden blutsmäßig
|
figurativno modra kri blaues Blut
meso in kri Fleisch und Blut
figurativno hladna/mirna kri kaltes Blut
Mirno kri! Ruhig Blut!
ohraniti mirno kri einen kühlen Kopf bewahren, die Nerven bewahren
mrzla kri figurativno Froschblut, Fischblut
vroča kri figurativno heißes Blut
huda kri böses Blut
zbujati hudo kri böses Blut machen
kri zledeni od groze: das Blut erstarrt
figurativno kri zavre v žilah (jemandem) kocht das Blut in den Adern
figurativno kri ni voda Blut ist dicker als Wasser
pognati (komu) kri v glavo (jemanden) erröten machen
preiti v meso in kri in Fleisch und Blut übergehen
iz mesa in krvi von Fleisch und Blut
biti v krvi im Blut liegen
prelivati kri Blut vergießen
globoko broditi v krvi im Blut waten
zadušiti v krvi im Blut ersticken
plavati v lastni krvi in seinem Blut schwimmen
njegovih rok se drži kri an seinen Händen klebt Blut

lacus -ūs, dat. in abl. pl. lacubus, klas., vendar redko lacibus, m (najbrž iz indoev. *lákō(u̯)-, gen. laku̯és „kotanja z vodo, mlaka“; lacus torej = upogib, nižina, vlažna, močvirna nižina; prim. gr. λάκκος [iz λάκƑος] glob(el), jama, luknja, ger. *lahō, sl. loka, lokva, lokev, srbsko in hr. lȍkva = bolgarsko lókva = staroirsko loch jezero) vsaka (nečkasta) poglobitev, naravna ali umetna: lacus lacuna magna, ubi aqua contineri potest Varr., torej

1. korito, sod (= beč(va), bačva), čeber (= bedènj), banja, déža, škaf = kábel, kebèl, kad (zlasti vinska, kamor teče zmaščeno vino ali olje): Ca., Tib., Col., Plin., de lacubus proxima musta tuis O.; pren.: nova ista quasi de musto ac lacu fervida oratio Ci. pravkar iz vinske kadi, ki še ni izvrel.

2. occ.
a) jarin, vodnjak ali korito za vodo (kakršnih je bilo v Rimu veliko): Varr., Plin., Front., Servilius l. (gl. Servīlius), redeuntes a lacu et pueri et anūs H., pro fontibus lacuque (epeksegeza) O., lacus sternendos lapide locare L.; preg.: lacus siccus Pr. suh vodnjak (o čem nekoristnem).
b) ápnica, apnénica, apnena jama: Vitr. (7, 2, 2).
c) kovaški hladilnik, kalilno (hladilno) korito, kalilnik, kalež: alii (sc. Cyclopes) stridentia tingunt aera lacu V., ferrum … faber … lacubus demittit O.
d) zasípnica, globeníca (kot shramba za sočivje): Col. (De re rust. 1, 6, 14).
e) jama: l. leonum Eccl. levja jama, levnjak.
f) struga: lacu fluvius se condidit alto V.

3. jezerska kotlina, jezero, ribnik, lokva, luža: l. Albanus Ci., L., l. Avernus V. ali Averni l. Ci., Lucr., l. Lemannus C., l. Lucrinus H., l. Curtius, l. Iuturnae O. idr. (gl. Albānus, Avernus, Lemannus, Lucrīnus, Curtius, Iūturna), sanctissimae deae, quae illos Hennensīs lacus lucosque incolitis Ci., exalantque lacus nebulam fluviique perennes Lucr., supra lacum Pl. nad jezerom (kraj v Rimu); pesn. meton.: Stygii lacus V. lena voda Stiksa; pogosto sploh = (globoka) voda, vodovje: quo te cumque lacus … fonte tenet V. kjerkoli te drži (ti daje zavetišče) rečni vir, bis Stygios innare lacus V., quāsque pedem movi, manat lacus O.

4. (= lacūnar) stropne globelice (vdolbinice), poljast strop: resultant aedesque lacusque Luc. ap. Serv.

Opomba: Gen. sg. laci: Vulg., Cass., abl. sg. laco: It., nom. pl. laci in acc. pl. lacos: zemljemerski pisci, dat. in abl. pl. lacibus: Plin., Front.

leche ženski spol mleko; prvi pouk v kaki umetnosti

leche adulterada ponarejeno mleko
leche agria kislo ml.
leche aguada z vodo mešano ml.
leche condensada kondenzirano ml.
leche desnatada, leche descremada posneto ml.
leche esterilizada sterilizirano ml.
leche hervida zavreto ml.
leche pasteurizada pasterizirano ml.
leche de yegua kobilje ml.
ama de leche dojilja
cochinillo de leche odojek, mlad prašiček
diente de leche mlečen zob
hermano de leche brat po mleku, sodojenec
como una leche mehek
estar de mala leche slabe volje biti
tiene la leche en los labios se mu še mleko zob drži
¡leche! gromska strela!

léd ice

umeten léd artificial ice
plavajoči léd floating (ali drift, loose) ice
topeči se léd melting ice
hokej na lédu ice hockey
drobilec lédú ice-crusher
jadranje na lédu ice-yachting, ice-boating
jadrnica na lédu iceboat, ice yacht
plast lédú na ribniku a sheet of ice on the pond
mrzel kot léd ice-cold, frigid
v léd ujeta ladja icebound ship
dati na léd, pokriti z lédom to ice
iti komu na léd to allow oneself to be taken in
ne moreš me speljati na léd you can't take me in
léd prebiti to break the ice
léd se udre the ice gives way
sekati stopinje v léd to cut steps in the ice
spremeniti se v léd (o vodi) to turn into ice
léd se lomi, poka the ice breaks, cracks (ali is breaking, cracking)
léd se topi the ice melts (ali is melting)
léd ne drži the ice won't hold you, the ice is giving way
upati si na tanek léd (figurativno) to skate on thin ice

legō -ere, lēgī, lēctum (prim. gr. λέγω govorim, pravim, rečem, λόγος in λέξις govor, lat. legiō, ēlegāns, legulus)

1. brati = nab(i)rati, ob(i)rati, pob(i)rati, zb(i)rati, tudi (u)trgati: oleam Ca., oleam digitis nudis Varr., vinum Varr. ali uvas Col., l. flores in calathos O., flores et … fraga V., flores Ap., serta (cvet(l)ice v venec) V., māla ex arbore V., poma ab arboribus Tib., fructum sub arbore L., non erat apta legi (sc. ficus) O., l. spolia caesorum L., ossa (sc. sežganega mrliča) Ci., V., Sen. ph., Q. (8, 5, 21 v besedni igri), Suet., Lact., enako tudi reliquias l. Suet., in veste floccos Cels. (o vročičnih ljudeh); pesn.: l. vela V. zviti (sneti), ancoras Sen. tr. dvigniti, funem Val. Fl. ali lina Ven. odičnico zvi(ja)ti, navi(ja)ti, fila O. (o Tezeju) zmotati, zviti, toda: extremaque Lauso Parcae fila legunt V. predejo zadnjo nit, l. stamen Pr. navi(ja)ti v klobčič, ore extremum halitum l. V. poljubljajoč prestreči zadnji dih (umirajočega), l. alicui capillos Cu. (iz)puliti; occ.
a) vzeti (jemati), izločiti (izločati), odstraniti (odstranjevati) kosti ali kostni drobir (kostne okruške) iz česa: ossa vivis Sen. ph., in capite lecta ossa Sen. ph., lecta in capite cuiusdam ossa Q., lecta e vulneribus ossa Q.
b) tatinsko zb(i)rati = (u)krasti: omnia viscatis manibus Luc. fr., sacrum Corn., sacra divum H. bogovom posvečene stvari (prim. sacrilegium, sacrilegus).

2. izb(i)rati, odb(i)rati, (iz)voliti: iudices Ci., aliquem in iudices Gell., aliquem in senatum Ci. ali in patres L. sprejeti koga v senat (starešinstvo), l. nubendi condiciones Ci., pedites viritim legerat N., l. milites L. ali militem Sen. ph. nab(i)rati, tako tudi: in supplementum milites Cu., supplementum in alias (sc. legiones) L., viros ad bella O., tirones Eutr., legit virum vir V. vsak si izbere svojega nasprotnika za dvoboj (v dvoboju), geminasque legit de classe biremīs V., l. soceros V., sibi domum, summāque locum sibi legit in arce, l. tempus O., dictatorem, magistrum equitum L., flaminem Dialem in locum alicuius defuncti T. Od tod pt. pf. lēcta z inf.: custos lecta sacrum iustae Veneri occultare pudorem Stat.

3. brati (tj. z očmi in umom „pobirati“ črke in besede), čitati zase, tiho: legere dictum, quod legantur ab oculis litterae Varr., l. epistulam Ci. ep., libros Ci., Vitr., Plin. iun., librum ab oculo (brez spotike) legit Petr., haec scripta legi Ci., ut scriptum legimus apud Platonem Ci. kakor beremo (pisano) pri Platonu, cum relatum legent, quis musicam docuerit Epaminondam N., dumque legar, mecum pariter tua fama legetur O., in toto plurimus orbe legor O., l. antiquos studiosius Ci., philosophorum quoque consultorumque opiniones … velimus legere Q., Hortensiae filiae oratio … legitur Q., Horatius fere solus legi dignus Q., de tabella legit Ap. z lista; z ACI: legi apud Clitomachum … A. Albinum … iocantem dixisse Carneadi … Ci., scriptum legimus Gallos in venatibus tingere sagittas elleboro Gell.; v pass. z NCI: gryphes aurum iugiter leguntur effodere Cass.; abs.: legendi usus Lact., Macr. branje, legendi studio promptus Aur. ljubitelj branja, navdušen bralec; od tod subst.
a) pt. pr. legēns -entis, m bralec, čitalec: precor, ut vivant et non ignava legentem otia delectent O.; pogosteje v pl.: Petr., Plin., Q., legentium plerisque haud dubito quin primae origines proximaque originibus minus praebitura voluptatis sint L., clari ducum exitus retinent ac redintegrant legentium animum T.
b) pt. fut. lēctūrus -ī, m (bodoči) bralec: Amm.

4. occ.
a) brati, čitati na glas ali drugim, preb(i)rati, predavati: cum ei (mu) libri dies noctesque legerentur Ci., l. volumen suum Ci., alicui epistulam Ci., quem arripuit, tenet occiditque legendo H., l. alicui librum Plin. iun., orationes Plin. iun., ut carmina … legendo commentandoque etiam ceteris nota fecerent Suet., toda legere Lucilii satyras apud aliquem Suet. poslušati pri kom predavanje o Lucilijevih satirah; poseb. senatum legere Ci., L. (o cenzorju) prebrati senatorski imenik (prim. lēctiō II. 2., occ.); od tod: princeps in senatu lectus est L. bil je prebran prvi.
b) oko (pogled) vreči (metati) na kaj, pogled(ov)ati, ogled(ov)ati, pregled(ov)ati: tumultum capit, unde omnes … possit adversos legere V.
c) vestigia (alicuius) l. V., Val. Fl. ali legere vestigia gressu O. držati se sledi, iti po sledi, stopinje ubirati za kom; iz tega pesn. rekla se je razvil krajevni pomen:
d) kaj preiti, prehoditi (prehajati), preteči (pretekati), prečkati, prehite(va)ti, prebloditi: saltūs O., tortos orbes (zavite poti), caelum Sen. tr.; tudi = prejadrati, jadrati po: pontum V., aequor O. ali jadrati mimo kakega kraja: oram aequoris, litora Epiri V., oram Asiae, navibus oram Italiae L., Capreas promontoriumque Minervae O., terram Suet., rursus terram Cu.; metaf.: primi lege litoris oram V. drži se najbližjega (najbližje obale), ne pojdi (zaidi) predaleč.

5. z ušesi pobirati = prisluhniti (prisluškovati) čemu: huc concedam, unde horum sermonem legam Pl. — Od tod adj. pt. pf. lēctus 3

1. izbran: pueri verba Ci., verbis lectissimis dicere Ci., mactant lectas de more bidentīs V., quocumque lectum nomine Massicum (= lectas uvas vini Massici) servas H. iz izbranega grozdja zmaščeno (iztisnjeno), viginti lectis equitum comitatus V.

2. izboren, izvrsten, odličen: argentum Ter. dobro, polne teže, polnovredno, quinque argenti lectae … minae Pl., adulescens Ci., lectis atque illustribus utatur Ci., ut neque vir melior neque femina lectior in terris sit Ci., tu uxorem habere lectissimam maxime vis Ci., lectissimus atque ornatissimus adulescens Ci., iuvenum lectissime Stat. — Adv. lēctē izbrano, izborno, izvrstno: Varr.

lēgulēius -ī, m (lēx) odvetnik, ki se zelo natančno drži črke zakona in s tem privija svojega nasprotnika, pravdač, „pravdaš“, „zakonjak“ = strokovnjak za pravne posebnosti in podrobnosti Ci. (De orat. 1, 236), Q.

lepílo (-a) n

1. colla:
lepilo dobro drži la colla tiene, attacca, fa presa
mizarsko lepilo colla forte, da falegname, cervona
rastlinsko, živalsko lepilo colla vegetale, animale
naravna, sintetična lepila colle naturali, sintetiche
filat. brazdasto lepilo collatura
dekstrinsko, kazeinsko lepilo colla alla destrina, alla caseina
hladno, toplo lepilo colla a freddo, a caldo
lepilo iz škroba colla all'amido

2. pellicola (di colla)

lèvre [lɛvr] féminin ustnica; rob; pluriel usta

lèvre inférieure, supérieure, pendante spodnja, zgornja, viseča ustnica
des lèvres (figuré) (le) z usti, ne iz prepričanja
du bout des lèvres zviška; prezirljivo, brezbrižno
j'ai le cœur sur les lèvres slabo mi je
avoir quelque chose sur le bord des lèvres (figuré) imeti kaj na jeziku
il a encore le lait sur les lèvres (figuré) mleko se ga še drži okoli ust
ne pas desserrer (ali remuer) les lèvres ne odpreti ust, ne ziniti
un sourire errait sur ses lèvres smehljaj mu je poplesaval na ustnicah
se mordre les lèvres gristi si ustnice
s'en mordre les lèvres (figuré) obžalovati kaj, kesati se česa
rire, sourire du bout des lèvres prisiljeno se smejati, se nasmehniti
être suspendu aux lèvres de quelqu'un (figuré) komu na ustnicah viseti, koga napeto poslušati

ley ženski spol zakon, postava; pravoznanstvo; zapoved; vdanost; čistina (kovancev)

la ley antigua Mojzesova postava
ley civil civilno pravo
ley del embudo zakon samovolje
ley del encaje samovoljen sodniški izrek
ley escrita, ley de Dios deset božjih zapovedi
ley de imprenta tiskovni zakon
ley de Lynch linčanje
ley marcial nagla sodba
ley penal kazenski zakon
ley social zakon o društvih
la ley vigente veljavno pravo
bafo de ley nepolnotežen (kovanec)
chiste de baja ley nizkotna (podla) šala
contravenir a (infrigir, transgredir) la ley (pre)kršiti zakon
cumplir la ley ravnati se po zakonu
estar enamorado con todas las de la ley do ušes zaljubljen biti
eludir la ley zakon obiti
guardar ley a alg. komu zvest ostati
hacer ley veljati kot norma
poner la ley imeti velik vpliv
no le tiene ley ne drži z njim, ni mu preveč vdan
a la ley dolžno, pristojno
a ley de caballero na častno besedo
a toda ley vsekakor
de ley zakonit(o)
leyes pl študij prava, zbirka zakonov
estudiar leyes pravo študirati
hombre de leyes pravnik
hecha la ley, hecha la trampa vsak zakon ima svoja vratca
la necesidad carece de ley sila kola lomi

limbus -ī, m (iz *lembos; prim. skr. lámbate visi navzdol, pada, drži se, oprijema se (česa), stvnem. limphan, limfan primeren biti, gilimpf primernost, ang. limp šepati)

1.
a) (na obleki) rob, obroba, obrob(ek), obšitek, obšiv(ek): Sidoniam picto chlamydem circumdata limbo V., indutus chlamydem Tyriam, quam limbus obibat aureus O.
b) (na tkanini, blagu) krajec, rob, nav. pl. krajci, rob(ovi), obrobje: ultima pars telae tenui circumdata limbo O., poplitibus suberant picto genualia limbo O.
c) trak, povoj, preveza, poveza, obveza: frontem limbo velata pudicam Cl., imminuerent frontem limbis Arn.
d) pas: picto discingit pectora limbo Stat.

2. metaf. limbus duodecim signorum živalski krog, zodiak: Varr.

līmus² -ī, m (ali iz *loimos, sor. z linere, prim. lat. lēvis, stvnem. leim, leimo = nem. Lehm ilovica, stvnem. līm = nem. Leim lepilo, klej, apno ali pa iz *slīmos iz indoev. kor. *(s)lei̯- sluzav, sluzast, lepljiv, gladek; prim. gr. λείμαξ (polž) slinar, lazar = lat. līmāx (gl. līmāx))

1. blato (ki se useda na dno vode), glen, mulj, palúd: luta et limum aggerebant Ci. ap. Non., omnis mundi quasi limus in imum confluxit gravis Lucr., amnis … obducto late tenet omnia limo V., amnes limum felicem trahunt V. oplajajoče (rodovitno) blato, aqua limo turbata H., in vadis haesitantis frumenti acervos sedisse inlitos limo L.; metaf.: pectora … limo vitiata malorum O., ad limum V. do dna.

2. črevesno blato, govno, iztrebki, lajno: Pall., lēvis l. V. kravjak (po drugih: spolzka ilovica).

3. blato, ki se česa drži, nesnaga, umazanija: gravis veteri craterae limus adhaesit H., l. dentium Cael.

4. glina, ilovica, il(o): limus durescit igni V., princeps l. H. prva ilovica (iz katere je Prometej oblikoval ljudi).

Opomba: Stlat. je beseda masc. in fem. po Prisc.

lingua f

1. anat. jezik:
mordersi la lingua pren. ugrizniti se v jezik
avere la lingua lunga pren. imeti dolg jezik, biti jezikav
non avere peli sulla lingua pren. ne imeti dlake na jeziku
avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj vrh jezika
tieni la lingua in bocca! drži jezik za zobmi!, tiho!

2. kulin. jezik (goveji, telečji):
lingua affumicata prekajeni jezik

3.
lingua cervina stonožnik (Scolopendrium officinarum)

4. jezik, govor:
lingua materna materin jezik
lingua volgare italijanski jezik (ne latinski)

5.
lingua furfantina rokovnjaški jezik, žargon
lingua giuridica pravni jezik

6. absol. italijanščina, italijanski jezik:
parlare in lingua govoriti knjižno italijanščino (ne narečja)

7. pren. narod, nacija
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. kar usta govore, tega polno je srce

lovíti to hunt; to chase; (zasledovati) to pursue; to race

divje, brez dovoljenja lovíti to poach
lovíti ribe to fish
lovíti miši to catch mice
lovíti postrvi to fish for trout
bolje je drži ga kot lovi ga a bird in the hand is worth two in the bush
lovíti se (igra) to play at cat and mouse, to play at catching, to have a game of tag

lovíti (-ím)

A) imperf. ➞ uloviti

1. correre dietro a, rincorrere, cercar di acchiappare

2. catturare, intercettare, prendere

3. (zbrati, zbirati, nabrati, nabirati) raccogliere

4. cacciare, andare a caccia di; pescare:
loviti kunce cacciare le lepri
loviti ptiče uccellare
mačka lovi miši il gatto va a caccia di topi
loviti na trnek pescare con l'amo

5. pren. cercare di afferrare; intercettare, captare:
lovila je vsako njegovo besedo cercava di afferrare ogni sua parola
loviti signale s satelitov captare i segnali dei satelliti

6. pren. sorprendere:
le pojdi, da te ne bo noč lovila va' pure, prima che ti sorprenda la notte

7.
loviti sapo, zrak respirare affannosamente; boccheggiare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
loviti besede cercare (affannosamente) le parole
dan je treba loviti zjutraj il mattino ha l'oro in bocca
loviti korak s časom cercare di essere al passo coi tempi
loviti stopinje za kom camminare dietro a qcn., seguire qcn.
loviti dekleta na sladke besede sedurre le fanciulle con le belle parole
loviti koga na besedo prendere qcn. in parola
loviti slepe miši giocare a mosca cieca; ekst. amoreggiare
loviti ravnotežje cercare l'equilibrio
slikar lovi motiv il pittore disegna, abbozza il motivo
turist lovi prizor v objektiv il turista riprende, fotografa la scena
navt. loviti veter v jadro navigare sopravvento
rib. loviti na črva, na muho pescare a verme, a mosca
s tujo roko kače loviti farsi cavare le castagne dal fuoco
PREGOVORI:
na med se muhe love, na sladke besede ljudje si pigliano più mosche in una goccia di miele che in un barile d'aceto
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un 'ho' che dieci 'avrò'
kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi

B) lovíti se (-ím se) imperf. refl.

1. acchiapparsi

2. tenersi in bilico

3. correre

4. essere incerto; esitare

5. igre giocare ad acchiappino, a rincorrersi

6. pren. loviti se za correre dietro a:
loviti se za dobičkom correre dietro ai guadagni
loviti se za vsako besedo cercare la parola giusta, adatta
pren. loviti se za vsako bilko cercare il minimo appiglio, un'ancora di salvezza

luō² -ere, luī, luitūrus (iz *luu̯ō ali *lui̯ō, indoev. kor. *lēu-, *ləu-, *lu- rezati, odrez(ov)ati, (raz)rešiti; prim. skr. lunáti, lunóti reže, odrezuje, lavitram srp, gr. λύω (raz)rešujem, λύα razpust(itev), ločitev, λύσις (raz)rešitev, λύτρον odkupnina, lat. luēs, re-luere, solvere [iz *se-luere], got. lun odkupnina (acc. sg.), got. lausjan = stvnem. lōsen, lōsōn = nem. lösen, got. fra-liusan = stvnem. far-liosan = nem. ver-lieren, got. fra-lusts = stvnem. for-lust = nem. Ver-lust, got. laus = stvnem. lōs = nem. los)

1. plač(ev)ati kaj s čim (z glavo, življenjem), pokoriti se za kaj, plántati za kaj: l. stuprum morte Ci., si in me aliquid offendistis, cur non id meo capite potius luitur quam Milonis? Ci., sanguis istius supplicio luendus Ci., l. sponsionem L., temeritatem morte ali aliā temeritate L., cladem piaculo L., proelia tristia damnis L., qui (sc. obsides) capite luerent, si pacto non staretur L., ne sanguine liberorum suorum culpa defectionis lueretur L., l. peccata L., V., l. delicta maiorum H., culpam maiorum posteri luēre Cu., nec facta luisses impia funeribus O., huc caede luatur, quidquid Romani meruerunt pendere mores Lucan., petulantiam patroni litigator luit Q., nosterque luat cur foedera sanguis? Sil.

2. s pokoro ali kaznijo kaj odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti: pericula publica L., ut … raptā luat responsa pharetrā Val. Fl. da bi razveljavil (po nekaterih izdajah ludat).

3. (po)plačati, (iz)plačati, poravna(va)ti, (iz)brisati: noxam pecuniā l. L., aes alienum l. Cu., debitum l. Cod. Th.; od tod tudi odkupiti kako stvar s poravnavo dolga, ki se je drži: pignus ali praedium a creditore ali fundum a testatore obligatum Icti.

4. globo, denarno kazen plačati za kaj: cautumque est XII tabulis, ut, qui iniuriā cecidisset alienas (sc. arbores), lueret in singulas aeris XXV Plin.; od tod poenam (poenas) luere, pravzaprav plačati kazen (ποινή), potem = kazen (pre)trpeti, pokoro delati, pokoriti se za kaj: illi … impii … etiam ad inferos poenas parricidii luent Ci., poenam pro caede l. O., Latiaris, ut rettuli, praecipuus olim circumveniendi Titii Sabini et tunc luendae poenae primus fuit T., constet licet, Domitianum cupiditatis ac saevitiae poenas luisse Suet., poenas temere inlati belli genti innoxiae luit Iust.; tako tudi: l. supplicia Iust. ali supplicium Cod. Th., l. supplicia crucibus Iust. smrt na križu (pre)trpeti, na križu umreti, augurium malis l. Plin. utrpeti nesrečo, ki jo je naznanil avgurij.

Opomba: Pt. fut. luitūrus le: Cl. in Cod. Th.

mačji pridevnik
1. (o mački) ▸ macska Mačje dlake me sploh ne motijo, saj imam dva mucka in enega psa. ▸ A macskaszőr egyáltalán nem zavar, hiszen nekem is van két macskám és egy kutyám.
Povezane iztočnice: mačje stranišče, mačja kuga, mačji aids

2. (o privlačnosti ali eleganci) ▸ macska-Detektive je mogoče prepoznati po njihovi značilni hoji; po mačjem koraku, prihuljeni drži in budnem pogledu. ▸ A nyomozókat jellegzetes járásukról – macskalépteikről, görnyedt testtartásukról és éber tekintetükről – lehet felismerni.Sem res dekle z mačjim pogledom, ki spravi na kolena vsakega moškega? ▸ Tényleg egy olyan macskatekintetű lány vagyok, aki minden férfit térdre kényszerít?Medtem se je manekenka po modni stezi sprehajala z mačjo hojo v zapeljivem spodnjem perilu. ▸ Közben a modell macskaléptekkel, csábító fehérneműben sétált a kifutón.

malchanceux, euse [-šɑ̃sö, z] adjectif ki ima smolo; nesrečen; masculin nesrečnik, oseba, ki ima smolo

foueur masculin malchanceux igralec, ki se ga drži smola, ki ima smolo, nima sreče (v igri)

malus 3 (iz indoev. *(s)meHlo-, *(s)moHlo-, *(s)məlo- majhen, sor. s sl. mali, got. smals majhen = stvnem. smal = nem. schmal = ang. small, gr. μῆλον drobnica; pomen „slab“ torej pogosto izhaja iz pomena „majhen“, „malo“), komp. se nadomešča s pēior -ius, superl. s pessimus 3. Slab v najširšem pomenu besede = gr. κακός (naspr. bonus)

1. nravno, moralno slab, hudoben, zloben, zločest, malopriden, malovreden, brezbožen, hudodelski, pokvarjen, zlonameren, zlohoten, nenraven, nemoralen, nečist, zavržen: Suet., Gell., Fl. idr., mens Ter., Q., animus Ter., ingenium malum pravumque S., Plin. iun., fraus N., dolus, facinus, consuetudo Ci., mala cogitatio conscientiaque animi Ci., in mala causa iudicium timendum est Ci., mali mores S., princeps T., servus Q., puella Pr., pueri boni malique Cat., non m. ancilla Pl., m. adultera Cat., mater Ter. samogoltna, lakomna, pohlepna, požrešna, peior an ignavior sit, deliberari non potest S., pessimus atque optimus vir Q.; včasih
a) v blažjem pomenu zvit, premeten, hudomušen, navihan, nagajiv, pregnan: o hominem malum Pl., delituit mala Pl., puellae pessimae Cat. hudobne, poredne, včasih pa
b) kot pridevek hudobnežev, ki okrepi pomen besede same: mali fures H. lopovski. Kot subst. m. malus -i, m hudobnež, zlobnež (poseb. v pl.): Ci. idr., malus aut fur H.: mala -ae, f hudobnica, zlobnica: malarum mala disciplina Pl. Ker je bilo domoljubje nravna dolžnost, so politične nasprotnike označevali kot mali (cives) zlomiselneži, zlovoljneži, zlonamerneži, pokvarjenci, zlobno misleči, demagogi, somišljenike pa kot boni (cives) dobromiselneži, dobronamerneži, poštenjaki, dobro misleči: mali atque scelesti S., bonos et malos lubidinose interfecit S., ab optimatibus reprehendebatur, quod parum odisse malos cives (= ljudsko stranko) videretur N., toda: Epaminondas neque malos (= plemiško stranko) defendere neque impugnare volebat N.; occ. neresničen, nezanesljiv, nepošten, nezvest, zahrbten, kovaren, kovarski, spletkarski, rovarski: auctor Ci., Grai V., ratio H., malā fide agere cum aliquo Cl., pudor H. ali ambitio S., H. napačna, ob nepravem času, (dôbi) neprimerna.

2. fizično ali umsko slab, malo (nič) prida, ne(upo)raben, nesposoben, brezkoristen, pomanjkljiv, nepopoln, napačen, grd, nespodoben: mala tu merx es (kot psovka) Pl., haud malum huic est pondus pugno Pl. nemajhna, aper, vinum H., herbae Ca. plevel, loquendi consuetudo Ci., malum et inconstans in eligendo genere dicendi ingenium (okus) Q., mala et imbecilla vox Q., verba sua natura bona aut mala Q., mali versūs H. slabi, grdi, nespodobni, iznakaženi, poëta Ci. idr., philosophi minime mali, sed non satis acuti Ci., sutor Ph., res publica S. izprijena, pectora bello (dat.) mala Sil. nesposobna za vojno, bojazljiva; occ.
a) nesposoben za boj, bojazljiv, plah, boječ, strahopeten, brez poguma: iuxta boni malique, strenui et imbelles inulti obtruncati S., terra malos nunc educat homines aut pusillos Iuv.
b) slab glede na rojstvo, nizek, nizkega (neplemenitega) rodu: malo genere natus (naspr. bono genere n.) Corn., peioribus ortus L.
c) slab glede na videz, zunanjost, grd, nelep, nekazen, neprikupen: ancilla formā malā (prim. gr. κακὴ εἶδος) Pl., haud mala mulier Pl. prav nič napačna ženska, mancipium Ter., facies Q., ne crure malo, ne sit pede turpi H.; subst.: faciem in peius effingere Plin. iun. spačiti.

3. slab glede na učinek, razmere ali stanje, hud, zèl (zla, zlo), nadležen, težeč, neugoden, neprijeten: maeror Pl., pudor H. (= gr. αἰδὼς κακή), libido L. umazana, gnusna, valetudo Ci., Sen. ph., fuisse malā mente Tib. ne prave (zdrave) pameti (v nasprotju z m. mens Ter., Q. (gl. pod 1.)), tussis Cat., scabies H., cum aeger peior fiat, cum (sc. aegroti) pessimi fiunt Cels. ko je bolniku huje, ko je bolnikom najhuje, aetas Pl. huda, težeča starost (naspr. bona aetas mladost), tempestas H., tempestates Ca., tempestas melior, via peior H., falx V. top(a), skrhan(a), odor H., Cels., nuntius Ci., rumor H., fama (= gr. κακὴ δόξα) S., malam opinionem habere de aliquo Ci., videte nunc, quam versa in peiorem partem sint omnia Ci. kako se je vse obrnilo na slabše, rapere in peiorem partem Ter. na hudo obrniti (obračati); subst.: in peius ruere V. slabšati se, postajati hujše, in peius mutari Q. (po)slabšati se, in peius detorquere Sen. ph. v hudo; mala res kazen, pokora: malam rem merere Pl., malam rem sibi arcessere, quaerere, reperire Pl. kazen priklicati, kazen si nakopati, malam rem alicui dare Pl. kaznovati, natepsti, pretepsti, naklepáti koga (da bo doumel), abi in malam rem Pl. pojdi se solit, vrag te vzemi; occ.
a) škodljiv, kvaren, slab, poguben, nevaren: oppeto malam pestem Poeta ap. Ci., morbus, vulnus, curatio Cels., m. copia (škodljivo obilje) stomachum sollicitat H., virus V., gramina V. ali herbae Tib. strupene, cicuta, dapes H., ite in malas aras Cat. nezdrave, pogubne, furis manus Cat., facinora S. idr., artes S. pogubna sredstva, exemplum S., pessimum facinus peiore exemplo admittere L., malo more S. s kvarnim (škodljivim) ravnanjem.
b) sramotilen, zasramovalen, psujoč, zmerjajoč, zbadljiv: lingua Petr. „strupen“, pri V. = bajajoč, urekajoč, carmen H. sramotilna pesem, toda na Tab. XII = bajajoča, urekajoča pesem, verba (= gr. κακοὶ λόγοι) Pl., Cat. (v nasprotju z mala verba Q. (gl. zgoraj pod 2.)), fabula Cat., querimoniae H. sramotne, nizkotne.
c) neugoden = nesrečen, žalosten: pugna Ci. idr., proelia Fr., exitus S., arbitrium (volitev, izbira) L., fatum Cat., res S. žalosten, hud položaj; poseb. o usodi in vsem, kar je z njo povezano neugoden, zlonosen, zlokoben, zlovešč: auspicium Pl., Ci., avis, ales H. zlovešča ptica = neugodna (zla) usoda. Pesn. malum = male: ne gallina malum respondet dura palato H. Subst. malum -ī, n (= gr. κακόν, naspr. bonum)

1. fizično ali duševno zlo, ki se drži kakega telesa, hiba, napaka, motnja, slabost, pomanjkljivost, pogrešek, poseb. trpljenje, bolezen: corporis, stomachi Cels., mala ventris Cels., bona malaque corporis Suet., mirifice est a te nactus utrumque malum (sc. protin in smrad po kozlu) Cat., maximum pervigiliae malum Iust., bona aut mala S. vrline (odlike) ali napake, cum tua tu videas oculis mala lippus inunctis H., m. publicum S. splošna (obča) pregreha, mala nequitiae Ph., Iuv., m. magnum est hoc, quod non possum tibi ostendere Sen. ph.; o umetniških (pesniških) hibah: dum mea delectant mala me H.

2. (s superl. pessimum -ī, n) hudo, zlo, ki prihaja od zunaj, beda, nadloga: mors non est in malis Ci., cum serperet in urbem infinitum malum Ci.; occ.
a) okvara, kvar, škoda, nesreča, pogibel, poguba, uničenje: m. dare Pl. škodo storiti, prizade(va)ti, ut in parcendo uni malum publicum fiat L. da nastane (se prizadene) državi škoda, malo rei publicae S. državi v škodo, nesrečo, pogubo, malo cum tuo Pl. v tvojo nesrečo, nimium felix malo suo Vell. v svojo nesrečo, malo est alicui (aliquid) Pl., Ci., N. komu je (kaj) v škodo, komu škoduje, pessimo publico (aedificare, facere idr.) Varr., L. idr. v največjo škodo za državo, mala civilia C., diuturnitas externi mali (= vojne) N., super haec mala Iust. nesreča v vojni, nihil mali accidisse Scipioni Ci.
b) nezgoda: m. inopinatum C., hoc malo perturbati C.
c) stiska, nuja, sila, nevarnost: m. anceps S., magnum malum est, ubi … Cels., aeger in malis est Cels. bolniku gre slabo.
d) kazen (tepenje, udarci, gnjavljenje, nadlegovanje, muka, mučenje, peza): malo domare aliquem L., pudore magis quam malo (s kaznovanjem) exercitum coërcebat S., alicui malum minitari L. ali minari Pl., Ter., malum habere Pl., Ci., Sen. rh. kazen trpeti, hudo se goditi komu, malum dare alicui Ter. kaznovati (naklepáti, natepsti, pretepsti) koga, naložiti jih komu, da si bo zapomnil, dabitur malum Ter. huda ti bo predla, sine malo (brez tepeža) fateri Ter., malo cogi Ter., vi, malo, plagis adduci Ci., malum militibus meis, nisi quieverint L. vrag vzemi moje vojake.
e) hudodelstvo, zločin(stvo), zločinsko dejanje: inritamenta malorum O. k zločinom, fama veterum malorum V.
f) huda (sramotilna, groba, žaljiva) beseda, psovka: mala alicui dicere Cat., Tib., mala ali omnia mala alicui ingerere Pl.
g) meton. (o živalih) škodljiva žival, škodljivec, deželna nadloga: Plin.

3. (kot vzklik nejevolje, razdraženosti) gorje ti!, za vraga!, k vragu!, presneto!, da bi te vrag!, vrag naj te pocitra!, hudirja!, bes te lopi (plentaj)!, ti para ti!, šment in plent!, ti šment ti!, šment nazaj!: quae, malum, amentia te coëgit? Cu., quae malum est ista tanta audacia atque amentia? Ci., quid tibi, malum, hic ante aedes clamitatio est? Pl.; v blažjem pomenu: za božji svet (čas)!, za božjo voljo!: quae, malum, ratio est, expertis alia experiri L. — Adv. male, komp. pēius, superl. pessimē

1. fizično ali nravno slabo, hudo: m. olere Ci. idr., m. vestitus Ci., m. vivere Ci., H. siromašno živeti, biti siromašen, m. mori Plin. iun. ves v bolečinah, animo m. est Pl. slabo (hudo, medlo, težko) mi je, peius, pessime mihi erat O., Pl. huje, zelo (prav) hudo mi je bilo (postalo), animo m. fit Pl. slabo mi postaja, animo m. factum est huic miserae Pl. slabo ji je postalo, omedlela je, animo m. factum quam perhibetur Lucr. kar se v navadnem življenju imenuje omedlevica, animo m. est Ter., pa tudi = za zlo (malo) štejem, mrzi mi, zoprno (ogabno, gnusno) se mi zdi, hoc male habet animum Ter. mu je zoprno, mu mrzi, se mu gabi (gnusi); m. est alicui slabo se godi komu: m. mihi esse malo quam molliter Sen. ph. raje slabo živim kot … , numquam tam m. est Siculis, quin aliquid facete … dicant Ci.; od tod zakletev: m. sit alicui! Ci. zlo mu bodi! vrag ga vzemi (nesi, pocitraj)!, peius victoribus Sequanis quam Aeduis victis accidisse C. huje (slabše) se je dogodilo, o factum m. de Alexione! Ci. oj, kakšna bridka usoda je doletela Aleksiona!, o factum m., o miselle passer! Cat., Lacedaemonios m. et iniuste facere N. ne ravnajo prav niti pravično, alicui m. facere Pl., Ci. hudo (jo) komu zagosti (nagajati) ali (pri Ci.) storiti (delati) komu krivico, aliquem m. accipere verbis Ci. sprejeti koga z neprijetnimi besedami, osorno nagovoriti koga, toda aliquem m. accipere (sc. v vojni) N., Lentulus ap. Ci. hudo (trdo) prije(ma)ti koga, storiti komu kaj hudega, m. habere aliquem Sen. ph. hudo nagajati komu, hudo (grdo) ravnati s kom, agmen adversariorum m. habere C. nadlegovati, suppliciis m. habeor C. telesne kazni (muke) me zdelujejo (izčrpavajo, slabijo), m. agere Ci. napačno pot ubrati (pri tožbi), tako tudi: m. sponsionem facere Ci., pessime agitur cum aliquo Ci. hudo se godi komu, na slabem je kdo, m. loqui, m. dicere Ci. obrekovati, opravljati, grditi, alicui m. dicere, loqui Pl. koga opravljati, obrekovati, grditi, m. loqui de aliquo Suet. opravljati, ogovarjati koga, govoriti čez koga, hudo (grdo) govoriti o kom; k temu kot pass. m. audire Ci. uživati slab sloves, biti na slabem glasu, biti razvpit; de aliquo m. existimare N., Sen. ph. ali sentire Ci. ali cogitare Caelius in Ci. ep. ali opinari Suet., m. consulere alicui N. slabo svetovati komu, slabo (po)skrbeti za koga, pessime consulere in aliquem Ter., m. mereri de aliquo Ci. slabe usluge si pridobi(va)ti za koga, slabo biti zaslužen za koga, m. velle alicui Pl. zlo (hudo, slabo) želeti komu.

2. glede na učinek, uspeh
a) slabo, s slabim uspehom, neuspešno, neugodno, nesrečno, v (na) škodo, v pogubo: m. rem gerere N. = m. pugnare L., S., rem peius administrare N., vident tuos labores … m. cecidisse Ci. da so se izjalovili, da niso imeli uspeha, quae res m. tibi vertat Ter., m. interpretari beneficium fortunae Sen. ph. neugodno, fungis male creditur H., m. impendere Petr. zapravljati na škodo hišnega gospodarstva, naves errabundae m. vagabantur Auct. b. Afr., m. nobile lignum Petr. v pogubo (Rimljanom); preg.: m. parta m. dilabuntur Ci. = „kakor pridobljeno, tako izgubljeno“, „krivično pridobljeno blago je kratkega veka“.
b) neuspešno, brez uspeha, zastonj: ab insomni dracone m. custodita (po drugih concustodita) poma O., Acr., m. sublato ense O.
c) pri glag. eluere Ci. ep., emere, redimere Ci., conciliare, conducere Pl. = drago, pri vendere Ci. = poceni.

3. (glede na kraj ali čas) na napačnem kraju (mestu), na nepravem (neprimernem) kraju (mestu): m. si palpere H., m. salsus H., m. feriati Troes H., m. sedulus O., m. sollers Amm.

4. metaf. glede na mero in stopnjo neprimerno, torej preveč ali premalo.
a) preveč, (pre)silovito, (pre)hudo, zelo: calceus m. laxus H., m. superbus H., m. parvus H. dosti premajhen, Sulcius acer ambulat et Caprius, rauci male cum que libellis H. ali m. dispar H. ali insulsa m. et molesta Cat. popolnoma, m. dicax Pl., Macr. porogljiv, zasramujoč, m. pertinax studium vincendi Prud., m. mulcatus Ci., Ph. dodobra, m. tussire H. hudo kašljati, m. nocens O., animo m. fracto Suet. docela nezavesten (nezaveden, omamljen), m. timere Ter., male (pessime) metuere Pl., m. odisse C. in Ci. ep., peius odisse quam … Pl., Ci., alter Mileti textam cane peius (bolj) et angui H.
b) premalo, komaj, ne: civitas m. pacata Ci., scuta m. tegebant Gallos L., m. densatus agger L. ne dovolj gost, ossa m. tecta O., m. haerere, m. sustinere arma L., duae m. plenae legiunculae L. nepolnoštevilni, m. percepti fructus Ci. v nezadostni meri, digitus m. pertinax H. ne posebej se upirajoč, m. viva caro O., m. fortes undae O., m. sanus Ci., Sen. ph. ne prav pameten, maloumen, kratkoumen, nespameten, neumen, brez preudarka, pri V. = otožen, težkih misli, m. gratus O. nehvaležen, m. fidus T. nezanesljiv, m. parens H., Sen. ph. nepokoren; occ. le navidez(no): m. dormiens, m. repugnans Petr., m. laeti Val. Fl. s hlinjenim veseljem.

marché [marše] masculin trg, tržišče; tržni dan; nakup, prodaja, kupčija, posel; pogodba, dogovor

(à) bon marché poceni; brez truda
à meilleur marché ceneje
par-dessus le marché povrhu
Marché commun Skupni trg
marché couvert pokrita tržnica (hala)
marché aux bestiaux, aux fleurs trg za živino, za cvetlice
marché intérieur, mondial notranji, svetovni trg
marché étranger, extérieur zunanji trg
marché libre prosti trg
marché national domači, notranji trg
marché noir črna borza
marché d'or zelo ugoden, zlat nakup
marché d'outre-mer čezmorski trg
marché aux puces starinarski trg
marché de rencontre priložnosten nakup
marché du travail borza dela
cours masculin, prix masculin du marché tržna cena
économie féminin de marché tržno gospodarstvo
étude féminin des marchés raziskovanje tržišč
habitations féminin pluriel à bon marché cenena stanovanja
jour masculin de marché tržni dan
produits masculin pluriel bon marché ceneni proizvodi
aller au marché iti na trg
conclure, faire un marché skleniti kupčijo
être coté sur le marché notirati na tržišču
faire son marché sam nakupovati
faire un bon marché napraviti dobro kupčijo
faire bon marché de quelque chose podcenjevati kaj
inonder le marché de ses produits preplaviti trg s svojimi izdelki
jeter, mettre sur le marché vreči, dati na trg
mettre le marché en main à quelqu'un komu dati na izbiro, da sprejme ali odkloni
refouler du marché izriniti s trga
rompre un marché razdreti pogodbo o kupčiji
s'en tirer à bon marché pocetti jo odnesti
marché conclu! (kupčija) velja! drži!
c'est marché donné to je tako rekoč podarjeno, smešno poceni
le bon marché coûte cher (proverbe) kar je ceneno, je drago