vája (-e) f esercizio, esercitazione; prova:
vsakodnevna vaja esercizio quotidiano
šol. vaja v pisanju, v računanju esercizio di componimento, di conto
muz. vaja s solisti, z zborom prova coi solisti, col coro
dihalne, telesne vaje esercizi respiratori, fisici
šport. vaje na orodjih esercizi agli attrezzi
šport. vaja v parterju esercizio a corpo libero
šol. predavanja in vaje (na univerzi) lezioni ed esercitazioni
kemijske, laboratorijske vaje esercitazioni chimiche, di laboratorio
domače, šolske vaje esercizi di casa, in classe
pisne, ustne vaje esercizi scritti, orali
praktične vaje esercizi pratici
biti, priti iz vaje essere fuori esercizio
rel. duhovne vaje esercizi spirituali
voj. vojaške vaje esercitazioni militari
PREGOVORI:
vaja dela mojstra la pratica val più della grammatica; l'esercizio fa il maestro
Zadetki iskanja
- Veiī ali Vēī -ōrum, m Vêji, staro etrursko mesto severozahodno od Rima, s katerim je dolgo tekmovalo, dokler ga ni l. 496 osvojil Kamil: Ci., L., Plin., Suet. Od tod
1. adj. Vēiēns -entis, abl. -ī, vêjski: ager Ci., bellum Ci., L., hostis, senatus L., arvum H.; subst. Vēiēns -entis, abl. -e, m
a) Vêjec, preb. Vejev: Ci.; kolekt. Vêjci: L.; pogosto pl. Vēientēs -um, m Vêjci: Ci., L.
b) vêjsko ozemlje, ozemlje Vêjcev: Plin.
2. Vēius 3 vêjski: dux (= Tolumnius) Pr.; subst. kot nom. propr. Vēia -ae, f Vêja, čarovnica in zastrupljevalka: H.
3. Vēiēnsis -e vêjski: Iuno Lact.
4. drugotni adj. Vēientānus 3 vêjski: ager L., uva Mart.; subst.
a) Vēientāna -ae, f (sc. gemma) vêjski dragulj, črn drag kamen, katerega nahajališča so bila pri Vejih: Plin.
b) Vēientānum -ī, n (sc. vinum) domače vêjsko vino (precej slabe kakovosti in neprijetnega okusa): H., Pers., Mart.
c) Vēientānī -ōrum, m Vêjci, preb. vejskega ozemlja: Plin. - vést1 (novica, sporočilo) piece of news; news pl (s konstr. v sg); arhaično tidings pl; (piece of) information; report, account; advice; (važna) intelligence
najnovejše vésti the latest news, red-hot news
imam sijajno vést za vas I have a splendid piece of news for you
pričakujem od njih nadaljnjih vésti I am awaiting their further news
prišla je vést, da je sklenjen mir news arrived that peace had been concluded
lažna vést false (ali fabricated) report, canard
to je dobra vést this is good news
domače vésti home news, local news
kratke vésti news items
raznašalec vésti (klepetulja) gossip, newsmonger
povedati mu morate to slabo vést you must break this bad news to him
slabe vésti se kaj hitro izvejo bad news travels fast
že dolgo nimam vésti od njega I've had no news from him for a long time
o njem ni nobenih vésti nothing has been heard of him
zadnje vésti latest (ali last-minute) news, (v časopisu) stop-press
če ni vésti, je vse v redu no news is good news - Vesta -ae, f (gr. ἑστία [iz *Ƒεστία] domače ognjišče, Ἑστία Hestija (boginja); indoev. kor. *u̯es svetiti, goreti (prej so besedo izpeljevali iz kor *u̯es- muditi se, (pre)bivati; prim. skr. vásati (on) prebiva, mudi se, vā́stuḥ bivališče, hiša, gr. ἄστυ, got. wisan biti, muditi se, stvnem. wësan biti, nem. gewesen)
1. (domače) ognjišče, ognjiščni ogenj: ter liquido ardentem perfudit nectare Vestam V., renovata focis et paupere Vesta lumina Sil.
2. pooseb. Vésta, po grškem mitološkem izročilu hči Kronosa in Ree, po rimskem mitološkem izročilu pa hči Saturna in Ops (Ops), Jupitrova sestra. V Rimu zelo čaščena Vesta je bila boginja domačega ognjišča in ognjiščnega ognja, domačnosti in čistega družinskega življenja. V njenem okroglem svetišču na jugovzhodnem delu rimskega Foruma ob stari kraljevi hiši (regia) so za njeno bogoslužje skrbele device vestalke (gl. spodaj) pod budnim nadzorom najvišjega svečenika (pontifex maximus), ki je stanoval v kraljevi hiši. Najpomembnejša naloga vestalk je bila skrb za večni ogenj na državnem ognjišču Vestinega svetišča. Ta ogenj, ki so ga obnovili vsako leto 1. marca, je bil tako rekoč podoba boginje (ker v njenem svetišču ni bilo nobenega kipa). Če je ogenj ugasnil, je bilo to zlovešče znamenje za državo; vestalko, ki je bila kriva, da je ugasnil, je pontifex maximus prebičal: Ci., L., V., Plin., Macr., Vestae sacerdos (= pontifex maximus) O. (o Cezarju), Iliaca ali Troica Vesta O. (ker je baje njeno bogoslužje prišlo iz Ilija (Troje) v Italijo z Enejem); elipt.: ad Vestae (sc. aedem) L., H., a Vestae (sc. aede) Ci. ep. Pozneje so Vesto istovetili z drugimi božanstvi, poseb. z boginjo zemlje (Terra = Cybele, Rhea): Serv., Vesta eadem, quae Terra O.; meton. Véstino svetišče: Vesta arsit O. — Od tod adj. Vestālis -e Vésti posvečen, Véstin: sacra Vestalia O. ali subst. samo Vestālia -ium, n: Varr. vestálije, Véstin praznik, ki so ga obhajali 9. junija; foci (ogenj), ara Lucan., cohors Lucan. vestalk, virgo Vestalis Ci., L. idr. ali subst. samo Vestālis -is, f (L., O., Plin., Val. Max.) Véstina devica, Véstina svečenica, devica vestálka, vestálka. Za vestalke (sprva so bile štiri, pozneje jih je bilo šest) je izbral (nav.) pontifex maximus od šest do deset let stare deklice; te so morale zavezane devištvu vztrajati v svečeniški službi celih 30 let: deset let so se učile, deset let so opravljale bogoslužje, deset let pa so poučevale mlajše vestalke: (sc. Numitor) fratris filiae Reae Silviae per speciem honoris, cum Vestalem eam legisset, perpetua virginitate spem partus adimit L., virginem Vestalem ali samo virginem capere Gell., defunctaque virgo Vestalis Laelia, in cuius locum Cornelia … capta est T., virgo Vestalis maxima (najstarejša) Suet., Cornelia Vestalium vetustissima T. šele po 30 letih službe se je smela vestalka vrniti v domačo hišo in se poročiti, a to se je zgodilo zelo redko. če je vestalka prelomila obljubo čistosti, je zagrešila incestum; za kazen so jo živo zakopali na „zločinskem polju“ (campus sceleratus). Vestine svečenice so Rimljani zelo spoštovali; pesn.: Vestales oculi O. oči, kakršne se spodobijo za vestalko = sramežljive oči. - vin [vɛ̃] masculin vino
vin blanc, rouge, rosé, chaud, à tabie, mousseux belo, rdeče, rdečkasto, kuhano, namizno, peneče se vino
vin qui a du corps težko vino
du vin de derrière les fagots (figuré) izvrstno vino (»od zida«)
vin du cru, du pays domače vino
vin de goutte samotok
gros, petit vin težko, lahko vino
vin d'honneur vino v čast kake ugledne osebe
point féminin de vin rahla vinjenost
sac masculin à vin pijanec
tache féminin de vin materino znamenje
aimer le vin rad pogledati v kozarec, rad piti
couper, baptiser le vin mešati vino z vodo, krstiti vino
cuver son vin prespati pijanost
être entre deux vins ne biti čisto trezen
mettre de l'eau dans son vin (figuré) milejše strune ubrati
tenir le vin dobro prenašati vino
le vin me fait tourner la tête vino mi gre v glavo
être pris de vin biti pijan
avoir le vin gai, triste biti vesel, žalosten v vinjenosti
quand le vin est tiré, il faut le boire če rečeš a, moraš reči tudi b; če si se stvari lotil, jo moraš tudi končati, jo izvesti, izpeljati - vino moški spol vino
vino abocado pol sladko vino
vino aguado, vino bautizado z vodo mešano, krščeno vino
vino añejo staro, uležano v.
vino artificial umetno v.
vino caliente kuhano v.
vino clarete svetlo rdeče v.
vino corriente, vino común namizno v.
vino (de) champaña šampanjec
vino de dos hojas dve leti staro vino
vino dulce sladko vino
vino espumoso peneče se v.
vino de lágrima samotok
vino medicamentoso, vino medicinal zdravilno v.
vino mezclado rezano (mešano) v.
vino moro nekrščeno v.
vino del país domače v.
vino de postre desertno v.
vino seco trpko v.
vino tinto rdeče v.
espíritu de vino vinski cvet
vicio de vino pijanstvo, pijančevanje
adulterar el vino ponarediti vino
bautizar (ali cristianar), aguar el vino vino krstiti, z vodo mešati
tomarse del vino opi(jani)ti se, nalesti se ga - víno vin moški spol
belo vino vin blanc
dišavno vino vin aromatisé
domače vino vin de pays (ali du cru, de terroir), petit vin
krščeno vino vin baptisé (ali coupé)
kuhano vino vin chaud
lahko vino vin léger
lansko, staro vino vin vieux
mašno vino vin de messe
namizno vino vin de table
navadno vino vin ordinaire (ali courant)
(po)narejeno vino vin sophistiqué (ali frelaté)
novo vino vin nouveau
palmovo vino vin de palme
peneče se vino vin mousseux (ali champagnisé)
rdeče, črno vino vin rouge
rdečkasto vino vin rosé
svetlo rdeče vino vin clairet
rezano vino vin de coupage
sladko vino vin doux (ali sucré)
težko vino vin lourd (ali fort, capiteux, corsé, qui a du corps), gros vin
trpko vino vin sec
vino v karafi, trebušasti steklenici vin en carafe
vino v steklenici vin en bouteille (ali bouché)
železn(at)o vino vin ferrugineux
karta vin (v restavraciji) carte ženski spol des vins
ohladiti belo vino frapper le vin blanc
temperirati rdeče vino chambrer le vin rouge
dobro prenašati vino tenir (ali supporter) le vin
vino mi gre v glavo le vin me fait tourner la tête
vino utopi vse skrbi le bon vin réjouit le cœur de l'homme - víno vino m
belo vino vino blanco
desertno vino v. de postre, v. fino
dišavno vino v. aromático
domače vino v. del país
krščeno vino v. bautizado
kuhano vino v. caliente
lahko vino v. ligero
lansko, staro vino v. añejo
mašno vino v. de misa
mešano, rezano vino v. mezclado
namizno vino v. de mesa
fino namizno vino v. generoso
naravno vino v. natural, v. de origen
novo vino v. nuevo, v. de la última cosecha
narejeno, umetno vino v. artificial
nekrščeno vino v. moro
peneče se vino v. espumoso
rdeče vino v. tinto
polsladko vino v. abocado
sladko vino v. dulce
samotok (vino) v. de lágrima
svetlo rdeče vino v. clarete
vino iz soda v. en pipas
vino v steklenicah v. embotellado
trpko vino v. seco
zdravilno medicinal, v. medicamentoso
železnato vino v. ferruginoso
težko vino v. fuerte
karta (cenik) vin carta f (ali lista f) de vinos
krstiti, z vodo mešati vino bautizar (ali cristianar), aguar el vino
biti v rožicah od vina fam tener el vino alegre
nalesti se vina tomarse del vino - Volustana -ōrum, n Volústane (Volústana), domače ime gorovja v Tesaliji, sicer imenovanega Cambūniī montēs: L.
- zanesljívo adv. fermamente, sicuramente, indubbiamente:
zanesljivo na kaj računati poter contare su qcs.
njej zanesljivo ne bo verjel a lei non crederà affatto
domače moštvo je zanesljivo zmagalo la squadra di casa ha stravinto - zavarovánje (-a) n
1. protezione; riparo; difesa, tutela:
zavarovanje domače industrije pred tujo konkurenco protezione dell'industria nazionale dalla concorrenza straniera
zavarovanje osebnih koristi tutela dei propri interessi
2. jur. assicurazione:
prostovoljno, obvezno zavarovanje assicurazione facoltativa, obbligatoria
zdravstveno, nezgodno, invalidsko, starostno zavarovanje assicurazione sanitaria (contro le malattie), contro gli infortuni, per l'invalidità, per la vecchiaia
kasko zavarovanje assicurazione contro, per tutti i rischi
3. elektr. (zavarovanje strojev pred električnimi, magnetnimi polji) schermaggio - zavzémati (-am) | zavzéti (-vzámem)
A) imperf., perf.
1. conquistare, espugnare, impadronirsi (di):
zavzeti nova ozemlja conquistare nuovi territori
2. occupare, prendere:
zavzeti strateško pomembne točke occupare i punti strategicamente importanti
3. occupare; assumere:
nasprotovanje oblastniku je zavzemalo različne oblike l'opposizione all'autocrate assumeva forme diverse
4. (z razsežnostjo porabiti, porabljati del razpoložljivega prostora) occupare, ricoprire; essere rappresentato:
slika zavzema celo steno il quadro occupa tutta la parete
dober del prometa zavzemajo izdelki domače obrti buona parte del fatturato è rappresentato dagli artefatti dell'artigianato popolare
5. zavzemati, zavzeti mesto occupare il posto:
umetnik zavzema vidno mesto med slovenskimi slikarji l'artista occupa un posto preminente tra i pittori sloveni
6. essere; assumere, fare proprio:
zavzemati kritičen odnos do česa essere critico nei confronti di qcs.
zavzemati skrajna stališča assumere posizioni estreme
7. knjiž. (prevzeti) rapire, incantare, estasiare:
njegova klavirska igra je poslušalce popolnoma zavzela la sua interpretazione pianistica letteralmente incantò l'uditorio
delo ga je popolnoma zavzelo il lavoro lo occupava completamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. zavzemati tuja tržišča conquistare i mercati esteri
pren. alp. zavzeti vrh gore conquistare la vetta di un monte
B) zavzémati se (-am se) | zavzéti se (-vzámem se) imperf., perf. refl.
1. battersi, impegnarsi:
zavzemati se za pravice otrok battersi per i diritti dei bambini
2. rimanere incantato, affascinato, turbato:
ob novici se je tako zavzel, da se je tresel al sentire la notizia si turbò al punto da tremare tutto
3. intervenire, interloquire:
'Ali veste, kako se je zgodilo?' — 'Kako?' se je zavzela 'Sapete com'è successo?' — 'Come?' interloquì - zdravil|o srednji spol (-a …) das Medikament, das Arzneimittel, die Medizin, die Arznei, das -mittel (proti vročini Fiebermittel, domače Hausmittel, ljudsko Volksheilmittel, za vse Allheilmittel, Allerweltsmittel, za oči Augenmittel, proti glistam Wurmmittel, za srce Herzmittel, za živce Nervenmittel)
predpis zdravila die Verordnung (eines Mittels)
vzorec zdravila das Ärztemuster
knjiga zdravil das Dispensatorium, das Arzneibuch
prodaja zdravil der Arzneimittelverkauf
prodaja zdravil brez recepta der Handverkauf
pretirana uporaba zdravil der [Arzneimittelmißbrauch] Arzneimittelmissbrauch, [Medikamentenmißbrauch] Medikamentenmissbrauch
odvisen od zdravil medikamentensüchtig, medikamentenabhängig
omarica za zdravila das Medizinschränkchen
zastrupljenje z zdravilom, toksično delovanje zdravila die Medizinalvergiftung
figurativno tu ni zdravila dagegen ist kein Kraut gewachsen - zdravílo medicine; medicament; remedy; (redko) physic; figurativno (odpomoček) remedy; (za okrepitev) tonic, cordial; (za odvajanje) laxative, purgative, aperient; (za draženje) stimulant; (za ublažitev, pomirilo) sedative
zdravílo za zunanjo uporabo remedy for external use
domače zdravílo household remedy, nostrum
specialno zdravílo specific; patent medicine
zdravílo za bljuvanje emetic
zdravílo za vse panacea, cure-all
pripravljanje zdravil pharmaceutics pl (s konstr. v sg), pharmacy
prodajalec zdravil pharmacist, (pharmaceutical) chemist, dispensing chemist, druggist
dati zdravílo to administer a medicine, to give someone his medicine
napraviti zdravílo to make up a medicine
predpisati zdravílo to prescribe a medicine
vzeti zdravílo to take one's medicine - zdravílo médicament moški spol , reméde moški spol , médecine ženski spol , (tekoče) potion ženski spol
domače zdravilo reméde de bonne femme
zdravilo za vse reméde universel, panacée ženski spol - zdrávljenje (-a) n cura, terapia, trattamento:
biti na zdravljenju essere in cura
dolgotrajno, pravočasno, uspešno zdravljenje cura lunga, tempestiva, efficace
ambulantno, domače zdravljenje cura ambulatoriale, domiciliare
individualno, skupinsko zdravljenje cura, terapia individuale, di gruppo
klimatsko zdravljenje cura climatica
konservativno zdravljenje terapia conservativa
ležalno zdravljenje cura del riposo
odprto zdravljenje opeklin, ran trattamento all'aperto di ustioni, ferite
okupacijsko zdravljenje terapia occupazionale
stacionarno zdravljenje cura ospedaliera
zdravljenje bolezni nosoterapia, cura delle malattie
zdravljenje govornih motenj logopedia
zdravljenje s toploto, z dieto, z vodo, z zelišči termoterapia, dietoterapia, idroterapia, fitoterapia - zebu samostalnik
zoologija Bos taurus indicus (domače govedo) ▸ zebu - žival1 ženski spol (-i …) živalstvo, zoologija
1. das Tier (čredna Herdentier, čudežna Wundertier, domača Haustier, globokomorska Tiefseetier, gozdna Waldtier, grbovna Wappentier, klavna Schlachttier, kopenska Landtier, koristna domača Nutztier, mala Kleintier, mitološka, bajeslovna, pravljična Fabeltier, nočna Dämmerungstier, Nachttier, plemenska Zuchttier, poskusna Versuchstier, prvotna Urtier, puščavska Wüstentier, strupena Gifttier, terarijska Terrarientier, tovorna Lasttier, udomačena Heimtier, vodna Wassertier, vprežna Zugtier, zajedalska Schmarotzertier, za ježo Reittier, z mladiči Elterntier)
koristna/škodljiva žival agronomija in vrtnarstvo der Nützling/ der Schädling
živalstvo, zoologija najdena mrtva/živa žival der Todfund/ der Lebendfund
2. živalstvo, zoologija žival, ki …:
diha der -atmer
(s pljuči Lungenatmer, s škrgami Kiemenatmer, s kožo Hautatmer, s črevesom Darmatmer)
golta plen cel der Schlinger
koti žive mladiče der Lebendgebärer
leže jajca der Eileger
živi v/na … der -bewohner, das -tier
(jamska Höhlentier, Höhlenbewohner, stepska Steppentier, Steppenbewohner, na kopnem Landbewohner)
spi zimsko spanje der Winterschläfer
žival s … krvjo der -blüter
(mrzlokrvna Kaltblüter, z nestalno toplo krvjo Wechselblüter, Wechselwarmblüter, toplokrvna Warmblüter)
3.
religija žrtvena žival das Opfertier, das Tieropfer
daritev/žrtvovanje živali das Tieropfer
4.
živali množina Tiere množina
gospodarsko uporabne živali das Nutzvieh
male domače živali das Kleinvieh, das Viehzeug
kralj živali der König der Tiere
5.
… živali Tier-
(kult der Tierkult, mučenje die Tierquälerei, ogled medicina die Tierschau, prevoz der Tiertransport, die Tierbeförderung, prijatelj der Tierfreund, proizvodnja/reja die Tierproduktion, reja die Tierhaltung, reja malih Kleintierhaltung, rejec der Tierhalter, rejec malih der Kleintierhalter, slikar der Tiermaler, slika das Tierbild, število na teritoriju der Tierbestand, zavarovanje die Tierversicherung)
6.
varstvo/zaščita živali der Tierschutz
zakon o varstvu živali das Tierschutzgesetz
varstveno področje za živali das Tierschutzgebiet
aktivist za varstvo živali der Tierschützer
društvo za varstvo živali der Tierschutzverein
zavetišče za živali das Tierheim
azil za živali das Tierasyl
7.
kužna bolezen živali die Viehseuche
prisotnost živali/naseljenost z živalmi der Besatz, Tierbesatz
lovstvo premija za odstrel škodljivih živali die Fangprämie
škoda, ki so jo povzročile živali der Tierschaden
ki ima rad živali tierliebend, tierlieb
ljubezen do živali die Tierliebe
parazit na živalih der Zooparasit
poskus na živalih der Tierversuch
knjiga o živalih das Tierbuch
nauk o živalih die Tierkunde
razširjanje po živalih die Zoochorie
bogat z živalmi tierreich
trgovina z živalmi die Tierhandlung, trgovanje: der Tierhandel
klinika za živali die Tierklinik
ograda za živali das Tiergehege, za divjad: das Wildgehege
raj za živali figurativno das Tierparadies - živál (-i) f
1. animale; bestia:
krotka, škodljiva, velika žival animale docile, dannoso, grosso
gojiti, udomačiti živali allevare, addomesticare le bestie
divje, domače živali animali selvatici, domestici
klavna, molzna, plemenska, vprežna žival animale da macello, da latte, di razza, da tiro
mesojeda, rastlinojeda žival animale carnivoro, erbivoro
sveta žival animale sacro
daritvena žival animale sacrificale
rel. nečista žival animale impuro
dvospolna, enospolna žival animale bisessuale, unisessuale
nižje živali invertebrati
med. poskusna žival cavia, animale da laboratorio
hladnokrvna, toplokrvna žival animale a sangue freddo, a sangue caldo
lihoprsta žival perissodattilo
(več) živali, domače živali bestie, bestiame
2. (bitje, ki ne misli; bitje, ki se ravna po nagonih) bestia:
ravnati s kom kot z živaljo trattare uno come una bestia
človek je včasih žival l'uomo è talvolta una bestia
3. pren. (surov, hudoben moški) bestia; bruto:
ta žival je ponesrečenca pustila kar na cesti questa bestia ha lasciato il malcapitato per strada
4. tipo; pezzo:
on je pomembna žival è un pezzo grosso, un pezzo da novanta - ἔν-δημος 2 (δῆμος) v deželi, doma, domač(in), ὁ ἐνδημότατος kdor je večinoma v domovini, αἱ ἀρχαί domače oblasti, τὰ ἔνδημα deželni davki ali dohodki.