Franja

Zadetki iskanja

  • vája (-e) f esercizio, esercitazione; prova:
    vsakodnevna vaja esercizio quotidiano
    šol. vaja v pisanju, v računanju esercizio di componimento, di conto
    muz. vaja s solisti, z zborom prova coi solisti, col coro
    dihalne, telesne vaje esercizi respiratori, fisici
    šport. vaje na orodjih esercizi agli attrezzi
    šport. vaja v parterju esercizio a corpo libero
    šol. predavanja in vaje (na univerzi) lezioni ed esercitazioni
    kemijske, laboratorijske vaje esercitazioni chimiche, di laboratorio
    domače, šolske vaje esercizi di casa, in classe
    pisne, ustne vaje esercizi scritti, orali
    praktične vaje esercizi pratici
    biti, priti iz vaje essere fuori esercizio
    rel. duhovne vaje esercizi spirituali
    voj. vojaške vaje esercitazioni militari
    PREGOVORI:
    vaja dela mojstra la pratica val più della grammatica; l'esercizio fa il maestro
  • Veiī ali Vēī -ōrum, m Vêji, staro etrursko mesto severozahodno od Rima, s katerim je dolgo tekmovalo, dokler ga ni l. 496 osvojil Kamil: Ci., L., Plin., Suet. Od tod

    1. adj. Vēiēns -entis, abl. -ī, vêjski: ager Ci., bellum Ci., L., hostis, senatus L., arvum H.; subst. Vēiēns -entis, abl. -e, m
    a) Vêjec, preb. Vejev: Ci.; kolekt. Vêjci: L.; pogosto pl. Vēientēs -um, m Vêjci: Ci., L.
    b) vêjsko ozemlje, ozemlje Vêjcev: Plin.

    2. Vēius 3 vêjski: dux (= Tolumnius) Pr.; subst. kot nom. propr. Vēia -ae, f Vêja, čarovnica in zastrupljevalka: H.

    3. Vēiēnsis -e vêjski: Iuno Lact.

    4. drugotni adj. Vēientānus 3 vêjski: ager L., uva Mart.; subst.
    a) Vēientāna -ae, f (sc. gemma) vêjski dragulj, črn drag kamen, katerega nahajališča so bila pri Vejih: Plin.
    b) Vēientānum -ī, n (sc. vinum) domače vêjsko vino (precej slabe kakovosti in neprijetnega okusa): H., Pers., Mart.
    c) Vēientānī -ōrum, m Vêjci, preb. vejskega ozemlja: Plin.
  • vést1 (novica, sporočilo) piece of news; news pl (s konstr. v sg); arhaično tidings pl; (piece of) information; report, account; advice; (važna) intelligence

    najnovejše vésti the latest news, red-hot news
    imam sijajno vést za vas I have a splendid piece of news for you
    pričakujem od njih nadaljnjih vésti I am awaiting their further news
    prišla je vést, da je sklenjen mir news arrived that peace had been concluded
    lažna vést false (ali fabricated) report, canard
    to je dobra vést this is good news
    domače vésti home news, local news
    kratke vésti news items
    raznašalec vésti (klepetulja) gossip, newsmonger
    povedati mu morate to slabo vést you must break this bad news to him
    slabe vésti se kaj hitro izvejo bad news travels fast
    že dolgo nimam vésti od njega I've had no news from him for a long time
    o njem ni nobenih vésti nothing has been heard of him
    zadnje vésti latest (ali last-minute) news, (v časopisu) stop-press
    če ni vésti, je vse v redu no news is good news
  • Vesta -ae, f (gr. ἑστία [iz *Ƒεστία] domače ognjišče, Ἑστία Hestija (boginja); indoev. kor. *u̯es svetiti, goreti (prej so besedo izpeljevali iz kor *u̯es- muditi se, (pre)bivati; prim. skr. vásati (on) prebiva, mudi se, vā́stuḥ bivališče, hiša, gr. ἄστυ, got. wisan biti, muditi se, stvnem. wësan biti, nem. gewesen)

    1. (domače) ognjišče, ognjiščni ogenj: ter liquido ardentem perfudit nectare Vestam V., renovata focis et paupere Vesta lumina Sil.

    2. pooseb. Vésta, po grškem mitološkem izročilu hči Kronosa in Ree, po rimskem mitološkem izročilu pa hči Saturna in Ops (Ops), Jupitrova sestra. V Rimu zelo čaščena Vesta je bila boginja domačega ognjišča in ognjiščnega ognja, domačnosti in čistega družinskega življenja. V njenem okroglem svetišču na jugovzhodnem delu rimskega Foruma ob stari kraljevi hiši (regia) so za njeno bogoslužje skrbele device vestalke (gl. spodaj) pod budnim nadzorom najvišjega svečenika (pontifex maximus), ki je stanoval v kraljevi hiši. Najpomembnejša naloga vestalk je bila skrb za večni ogenj na državnem ognjišču Vestinega svetišča. Ta ogenj, ki so ga obnovili vsako leto 1. marca, je bil tako rekoč podoba boginje (ker v njenem svetišču ni bilo nobenega kipa). Če je ogenj ugasnil, je bilo to zlovešče znamenje za državo; vestalko, ki je bila kriva, da je ugasnil, je pontifex maximus prebičal: Ci., L., V., Plin., Macr., Vestae sacerdos (= pontifex maximus) O. (o Cezarju), Iliaca ali Troica Vesta O. (ker je baje njeno bogoslužje prišlo iz Ilija (Troje) v Italijo z Enejem); elipt.: ad Vestae (sc. aedem) L., H., a Vestae (sc. aede) Ci. ep. Pozneje so Vesto istovetili z drugimi božanstvi, poseb. z boginjo zemlje (Terra = Cybele, Rhea): Serv., Vesta eadem, quae Terra O.; meton. Véstino svetišče: Vesta arsit O. Od tod adj. Vestālis -e Vésti posvečen, Véstin: sacra Vestalia O. ali subst. samo Vestālia -ium, n: Varr. vestálije, Véstin praznik, ki so ga obhajali 9. junija; foci (ogenj), ara Lucan., cohors Lucan. vestalk, virgo Vestalis Ci., L. idr. ali subst. samo Vestālis -is, f (L., O., Plin., Val. Max.) Véstina devica, Véstina svečenica, devica vestálka, vestálka. Za vestalke (sprva so bile štiri, pozneje jih je bilo šest) je izbral (nav.) pontifex maximus od šest do deset let stare deklice; te so morale zavezane devištvu vztrajati v svečeniški službi celih 30 let: deset let so se učile, deset let so opravljale bogoslužje, deset let pa so poučevale mlajše vestalke: (sc. Numitor) fratris filiae Reae Silviae per speciem honoris, cum Vestalem eam legisset, perpetua virginitate spem partus adimit L., virginem Vestalem ali samo virginem capere Gell., defunctaque virgo Vestalis Laelia, in cuius locum Cornelia … capta est T., virgo Vestalis maxima (najstarejša) Suet., Cornelia Vestalium vetustissima T. šele po 30 letih službe se je smela vestalka vrniti v domačo hišo in se poročiti, a to se je zgodilo zelo redko. če je vestalka prelomila obljubo čistosti, je zagrešila incestum; za kazen so jo živo zakopali na „zločinskem polju“ (campus sceleratus). Vestine svečenice so Rimljani zelo spoštovali; pesn.: Vestales oculi O. oči, kakršne se spodobijo za vestalko = sramežljive oči.
  • vin [vɛ̃] masculin vino

    vin blanc, rouge, rosé, chaud, à tabie, mousseux belo, rdeče, rdečkasto, kuhano, namizno, peneče se vino
    vin qui a du corps težko vino
    du vin de derrière les fagots (figuré) izvrstno vino (»od zida«)
    vin du cru, du pays domače vino
    vin de goutte samotok
    gros, petit vin težko, lahko vino
    vin d'honneur vino v čast kake ugledne osebe
    point féminin de vin rahla vinjenost
    sac masculin à vin pijanec
    tache féminin de vin materino znamenje
    aimer le vin rad pogledati v kozarec, rad piti
    couper, baptiser le vin mešati vino z vodo, krstiti vino
    cuver son vin prespati pijanost
    être entre deux vins ne biti čisto trezen
    mettre de l'eau dans son vin (figuré) milejše strune ubrati
    tenir le vin dobro prenašati vino
    le vin me fait tourner la tête vino mi gre v glavo
    être pris de vin biti pijan
    avoir le vin gai, triste biti vesel, žalosten v vinjenosti
    quand le vin est tiré, il faut le boire če rečeš a, moraš reči tudi b; če si se stvari lotil, jo moraš tudi končati, jo izvesti, izpeljati
  • vino moški spol vino

    vino abocado pol sladko vino
    vino aguado, vino bautizado z vodo mešano, krščeno vino
    vino añejo staro, uležano v.
    vino artificial umetno v.
    vino caliente kuhano v.
    vino clarete svetlo rdeče v.
    vino corriente, vino común namizno v.
    vino (de) champaña šampanjec
    vino de dos hojas dve leti staro vino
    vino dulce sladko vino
    vino espumoso peneče se v.
    vino de lágrima samotok
    vino medicamentoso, vino medicinal zdravilno v.
    vino mezclado rezano (mešano) v.
    vino moro nekrščeno v.
    vino del país domače v.
    vino de postre desertno v.
    vino seco trpko v.
    vino tinto rdeče v.
    espíritu de vino vinski cvet
    vicio de vino pijanstvo, pijančevanje
    adulterar el vino ponarediti vino
    bautizar (ali cristianar), aguar el vino vino krstiti, z vodo mešati
    tomarse del vino opi(jani)ti se, nalesti se ga
  • víno vin moški spol

    belo vino vin blanc
    dišavno vino vin aromatisé
    domače vino vin de pays (ali du cru, de terroir), petit vin
    krščeno vino vin baptisé (ali coupé)
    kuhano vino vin chaud
    lahko vino vin léger
    lansko, staro vino vin vieux
    mašno vino vin de messe
    namizno vino vin de table
    navadno vino vin ordinaire (ali courant)
    (po)narejeno vino vin sophistiqué (ali frelaté)
    novo vino vin nouveau
    palmovo vino vin de palme
    peneče se vino vin mousseux (ali champagnisé)
    rdeče, črno vino vin rouge
    rdečkasto vino vin rosé
    svetlo rdeče vino vin clairet
    rezano vino vin de coupage
    sladko vino vin doux (ali sucré)
    težko vino vin lourd (ali fort, capiteux, corsé, qui a du corps), gros vin
    trpko vino vin sec
    vino v karafi, trebušasti steklenici vin en carafe
    vino v steklenici vin en bouteille (ali bouché)
    železn(at)o vino vin ferrugineux
    karta vin (v restavraciji) carte ženski spol des vins
    ohladiti belo vino frapper le vin blanc
    temperirati rdeče vino chambrer le vin rouge
    dobro prenašati vino tenir (ali supporter) le vin
    vino mi gre v glavo le vin me fait tourner la tête
    vino utopi vse skrbi le bon vin réjouit le cœur de l'homme
  • víno vino m

    belo vino vino blanco
    desertno vino v. de postre, v. fino
    dišavno vino v. aromático
    domače vino v. del país
    krščeno vino v. bautizado
    kuhano vino v. caliente
    lahko vino v. ligero
    lansko, staro vino v. añejo
    mašno vino v. de misa
    mešano, rezano vino v. mezclado
    namizno vino v. de mesa
    fino namizno vino v. generoso
    naravno vino v. natural, v. de origen
    novo vino v. nuevo, v. de la última cosecha
    narejeno, umetno vino v. artificial
    nekrščeno vino v. moro
    peneče se vino v. espumoso
    rdeče vino v. tinto
    polsladko vino v. abocado
    sladko vino v. dulce
    samotok (vino) v. de lágrima
    svetlo rdeče vino v. clarete
    vino iz soda v. en pipas
    vino v steklenicah v. embotellado
    trpko vino v. seco
    zdravilno medicinal, v. medicamentoso
    železnato vino v. ferruginoso
    težko vino v. fuerte
    karta (cenik) vin carta f (ali lista f) de vinos
    krstiti, z vodo mešati vino bautizar (ali cristianar), aguar el vino
    biti v rožicah od vina fam tener el vino alegre
    nalesti se vina tomarse del vino
  • Volustana -ōrum, n Volústane (Volústana), domače ime gorovja v Tesaliji, sicer imenovanega Cambūniī montēs: L.
  • zanesljívo adv. fermamente, sicuramente, indubbiamente:
    zanesljivo na kaj računati poter contare su qcs.
    njej zanesljivo ne bo verjel a lei non crederà affatto
    domače moštvo je zanesljivo zmagalo la squadra di casa ha stravinto
  • zavarovánje (-a) n

    1. protezione; riparo; difesa, tutela:
    zavarovanje domače industrije pred tujo konkurenco protezione dell'industria nazionale dalla concorrenza straniera
    zavarovanje osebnih koristi tutela dei propri interessi

    2. jur. assicurazione:
    prostovoljno, obvezno zavarovanje assicurazione facoltativa, obbligatoria
    zdravstveno, nezgodno, invalidsko, starostno zavarovanje assicurazione sanitaria (contro le malattie), contro gli infortuni, per l'invalidità, per la vecchiaia
    kasko zavarovanje assicurazione contro, per tutti i rischi

    3. elektr. (zavarovanje strojev pred električnimi, magnetnimi polji) schermaggio
  • zavzémati (-am) | zavzéti (-vzámem)

    A) imperf., perf.

    1. conquistare, espugnare, impadronirsi (di):
    zavzeti nova ozemlja conquistare nuovi territori

    2. occupare, prendere:
    zavzeti strateško pomembne točke occupare i punti strategicamente importanti

    3. occupare; assumere:
    nasprotovanje oblastniku je zavzemalo različne oblike l'opposizione all'autocrate assumeva forme diverse

    4. (z razsežnostjo porabiti, porabljati del razpoložljivega prostora) occupare, ricoprire; essere rappresentato:
    slika zavzema celo steno il quadro occupa tutta la parete
    dober del prometa zavzemajo izdelki domače obrti buona parte del fatturato è rappresentato dagli artefatti dell'artigianato popolare

    5. zavzemati, zavzeti mesto occupare il posto:
    umetnik zavzema vidno mesto med slovenskimi slikarji l'artista occupa un posto preminente tra i pittori sloveni

    6. essere; assumere, fare proprio:
    zavzemati kritičen odnos do česa essere critico nei confronti di qcs.
    zavzemati skrajna stališča assumere posizioni estreme

    7. knjiž. (prevzeti) rapire, incantare, estasiare:
    njegova klavirska igra je poslušalce popolnoma zavzela la sua interpretazione pianistica letteralmente incantò l'uditorio
    delo ga je popolnoma zavzelo il lavoro lo occupava completamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. zavzemati tuja tržišča conquistare i mercati esteri
    pren. alp. zavzeti vrh gore conquistare la vetta di un monte

    B) zavzémati se (-am se) | zavzéti se (-vzámem se) imperf., perf. refl.

    1. battersi, impegnarsi:
    zavzemati se za pravice otrok battersi per i diritti dei bambini

    2. rimanere incantato, affascinato, turbato:
    ob novici se je tako zavzel, da se je tresel al sentire la notizia si turbò al punto da tremare tutto

    3. intervenire, interloquire:
    'Ali veste, kako se je zgodilo?' — 'Kako?' se je zavzela 'Sapete com'è successo?' — 'Come?' interloquì
  • zdravil|o srednji spol (-a …) das Medikament, das Arzneimittel, die Medizin, die Arznei, das -mittel (proti vročini Fiebermittel, domače Hausmittel, ljudsko Volksheilmittel, za vse Allheilmittel, Allerweltsmittel, za oči Augenmittel, proti glistam Wurmmittel, za srce Herzmittel, za živce Nervenmittel)
    predpis zdravila die Verordnung (eines Mittels)
    vzorec zdravila das Ärztemuster
    knjiga zdravil das Dispensatorium, das Arzneibuch
    prodaja zdravil der Arzneimittelverkauf
    prodaja zdravil brez recepta der Handverkauf
    pretirana uporaba zdravil der [Arzneimittelmißbrauch] Arzneimittelmissbrauch, [Medikamentenmißbrauch] Medikamentenmissbrauch
    odvisen od zdravil medikamentensüchtig, medikamentenabhängig
    omarica za zdravila das Medizinschränkchen
    zastrupljenje z zdravilom, toksično delovanje zdravila die Medizinalvergiftung
    figurativno tu ni zdravila dagegen ist kein Kraut gewachsen
  • zdravílo medicine; medicament; remedy; (redko) physic; figurativno (odpomoček) remedy; (za okrepitev) tonic, cordial; (za odvajanje) laxative, purgative, aperient; (za draženje) stimulant; (za ublažitev, pomirilo) sedative

    zdravílo za zunanjo uporabo remedy for external use
    domače zdravílo household remedy, nostrum
    specialno zdravílo specific; patent medicine
    zdravílo za bljuvanje emetic
    zdravílo za vse panacea, cure-all
    pripravljanje zdravil pharmaceutics pl (s konstr. v sg), pharmacy
    prodajalec zdravil pharmacist, (pharmaceutical) chemist, dispensing chemist, druggist
    dati zdravílo to administer a medicine, to give someone his medicine
    napraviti zdravílo to make up a medicine
    predpisati zdravílo to prescribe a medicine
    vzeti zdravílo to take one's medicine
  • zdravílo médicament moški spol , reméde moški spol , médecine ženski spol , (tekoče) potion ženski spol

    domače zdravilo reméde de bonne femme
    zdravilo za vse reméde universel, panacée ženski spol
  • zdrávljenje (-a) n cura, terapia, trattamento:
    biti na zdravljenju essere in cura
    dolgotrajno, pravočasno, uspešno zdravljenje cura lunga, tempestiva, efficace
    ambulantno, domače zdravljenje cura ambulatoriale, domiciliare
    individualno, skupinsko zdravljenje cura, terapia individuale, di gruppo
    klimatsko zdravljenje cura climatica
    konservativno zdravljenje terapia conservativa
    ležalno zdravljenje cura del riposo
    odprto zdravljenje opeklin, ran trattamento all'aperto di ustioni, ferite
    okupacijsko zdravljenje terapia occupazionale
    stacionarno zdravljenje cura ospedaliera
    zdravljenje bolezni nosoterapia, cura delle malattie
    zdravljenje govornih motenj logopedia
    zdravljenje s toploto, z dieto, z vodo, z zelišči termoterapia, dietoterapia, idroterapia, fitoterapia
  • zebu samostalnik
    zoologija Bos taurus indicus (domače govedo) ▸ zebu
  • žival1 ženski spol (-i …) živalstvo, zoologija

    1. das Tier (čredna Herdentier, čudežna Wundertier, domača Haustier, globokomorska Tiefseetier, gozdna Waldtier, grbovna Wappentier, klavna Schlachttier, kopenska Landtier, koristna domača Nutztier, mala Kleintier, mitološka, bajeslovna, pravljična Fabeltier, nočna Dämmerungstier, Nachttier, plemenska Zuchttier, poskusna Versuchstier, prvotna Urtier, puščavska Wüstentier, strupena Gifttier, terarijska Terrarientier, tovorna Lasttier, udomačena Heimtier, vodna Wassertier, vprežna Zugtier, zajedalska Schmarotzertier, za ježo Reittier, z mladiči Elterntier)
    koristna/škodljiva žival agronomija in vrtnarstvo der Nützling/ der Schädling
    živalstvo, zoologija najdena mrtva/živa žival der Todfund/ der Lebendfund

    2. živalstvo, zoologija žival, ki …:
    diha der -atmer
    (s pljuči Lungenatmer, s škrgami Kiemenatmer, s kožo Hautatmer, s črevesom Darmatmer)
    golta plen cel der Schlinger
    koti žive mladiče der Lebendgebärer
    leže jajca der Eileger
    živi v/na … der -bewohner, das -tier
    (jamska Höhlentier, Höhlenbewohner, stepska Steppentier, Steppenbewohner, na kopnem Landbewohner)
    spi zimsko spanje der Winterschläfer
    žival s … krvjo der -blüter
    (mrzlokrvna Kaltblüter, z nestalno toplo krvjo Wechselblüter, Wechselwarmblüter, toplokrvna Warmblüter)

    3.
    religija žrtvena žival das Opfertier, das Tieropfer
    daritev/žrtvovanje živali das Tieropfer

    4.
    živali množina Tiere množina
    gospodarsko uporabne živali das Nutzvieh
    male domače živali das Kleinvieh, das Viehzeug
    kralj živali der König der Tiere

    5.
    … živali Tier-
    (kult der Tierkult, mučenje die Tierquälerei, ogled medicina die Tierschau, prevoz der Tiertransport, die Tierbeförderung, prijatelj der Tierfreund, proizvodnja/reja die Tierproduktion, reja die Tierhaltung, reja malih Kleintierhaltung, rejec der Tierhalter, rejec malih der Kleintierhalter, slikar der Tiermaler, slika das Tierbild, število na teritoriju der Tierbestand, zavarovanje die Tierversicherung)

    6.
    varstvo/zaščita živali der Tierschutz
    zakon o varstvu živali das Tierschutzgesetz
    varstveno področje za živali das Tierschutzgebiet
    aktivist za varstvo živali der Tierschützer
    društvo za varstvo živali der Tierschutzverein
    zavetišče za živali das Tierheim
    azil za živali das Tierasyl

    7.
    kužna bolezen živali die Viehseuche
    prisotnost živali/naseljenost z živalmi der Besatz, Tierbesatz
    lovstvo premija za odstrel škodljivih živali die Fangprämie
    škoda, ki so jo povzročile živali der Tierschaden
    ki ima rad živali tierliebend, tierlieb
    ljubezen do živali die Tierliebe
    parazit na živalih der Zooparasit
    poskus na živalih der Tierversuch
    knjiga o živalih das Tierbuch
    nauk o živalih die Tierkunde
    razširjanje po živalih die Zoochorie
    bogat z živalmi tierreich
    trgovina z živalmi die Tierhandlung, trgovanje: der Tierhandel
    klinika za živali die Tierklinik
    ograda za živali das Tiergehege, za divjad: das Wildgehege
    raj za živali figurativno das Tierparadies
  • živál (-i) f

    1. animale; bestia:
    krotka, škodljiva, velika žival animale docile, dannoso, grosso
    gojiti, udomačiti živali allevare, addomesticare le bestie
    divje, domače živali animali selvatici, domestici
    klavna, molzna, plemenska, vprežna žival animale da macello, da latte, di razza, da tiro
    mesojeda, rastlinojeda žival animale carnivoro, erbivoro
    sveta žival animale sacro
    daritvena žival animale sacrificale
    rel. nečista žival animale impuro
    dvospolna, enospolna žival animale bisessuale, unisessuale
    nižje živali invertebrati
    med. poskusna žival cavia, animale da laboratorio
    hladnokrvna, toplokrvna žival animale a sangue freddo, a sangue caldo
    lihoprsta žival perissodattilo
    (več) živali, domače živali bestie, bestiame

    2. (bitje, ki ne misli; bitje, ki se ravna po nagonih) bestia:
    ravnati s kom kot z živaljo trattare uno come una bestia
    človek je včasih žival l'uomo è talvolta una bestia

    3. pren. (surov, hudoben moški) bestia; bruto:
    ta žival je ponesrečenca pustila kar na cesti questa bestia ha lasciato il malcapitato per strada

    4. tipo; pezzo:
    on je pomembna žival è un pezzo grosso, un pezzo da novanta
  • ἔν-δημος 2 (δῆμος) v deželi, doma, domač(in), ὁ ἐνδημότατος kdor je večinoma v domovini, αἱ ἀρχαί domače oblasti, τὰ ἔνδημα deželni davki ali dohodki.