Franja

visokogorsk|i [ô] (-a, -o) Hochgebirgs-, hochalpin
visokogorski kras der Hochkarst, Hochgebirgskarst
visokogorska tura die Hochtour
visokogorski turizem der Hochtourismus
visokogorska dolina das Hochtal
visokogorska favna die Höhenfauna
visokogorska flora die Höhenflora

vrtáča

kraška vrtača dolina f
ledeniška vrtača puerta f de un helero, sima f (en forma de embudo) de un helero

vzdolž|en (-na, -no) longitudinal, Längs-, Lang- (prerez der Längsschnitt, profil das Längsprofil, rezalnik der Längsschneider, suport tehnika der Längsschlitten, vzvod der Längslenker, dolina das Längstal, flavta die Langflöte, guba die Längsfalte, ladja das Langhaus, napetost die Längsspannung, os die Längsachse, razpoka der [Längsriß] Längsriss, die Längsspalte, smer die Längsrichtung, stavba der Longitudinalbau, stena die Längswand, stran die Längsseite, vez der Längsverband, zgradba/gradnja der Längsbau, rezanje das Längsschneiden, cepljenje die Längsspaltung, struženje das Langdrehen, zgibanje die Längsfalzung)

zarezan [é] (-a, -o) eingeschnitten; gekerbt, eingekerbt
globoko zarezana dolina tiefer Taleinschnitt
zarezani zatič/zatik der Kerbstift

zarézan (-a -o) adj.

1. tagliato, inciso

2. scavato, incavato:
globoko zarezana dolina una valle profondamente scavata

3. disegnato:
poševno zarezane oči occhi disegnati obliquamente

zganíti (-em)

A) perf.

1. piegare, ripiegare (il foglio, il giornale)

2. muovere:
zganiti roko muovere il braccio
zganiti z rameni scrollare le spalle, fare una spallucciata
veter zgane veje il vento muove i rami

3. pren. scuotere:
bližajoča se nevarnost ga je zganila iz otopelosti l'approssimarsi del pericolo lo scosse dall'apatia

4. knjiž. (vznemiriti) turbare; eccitare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nikoli ne zganiti jezika non aprir bocca
za koga ne zganiti mezinca non muovere dito per aiutare qcn.
samo s prstom zgane, pa že vse dobi gli basta fare un cenno ed è subito accontentato

B) zganíti se (-em se) perf. refl.

1. muoversi:
otrok v njej se je zganil il bambino s'era mosso nell'utero

2. pren. darsi da fare, muoversi:
ob nesreči se je zganila vsa dolina quando la calamità si abbattè sul luogo, si mosse tutta la valle

3. pren. (oditi) andarsene

4. (pokazati se) comparire; svegliarsi:
v njem se je zganil odpor dentro di lui si svegliò la riluttanza

ἄγκος, ους, τό (prv. pom.: vdrtina, prim. ἀγκών) prepad, globina, kot, žlebina, dolina.

ἀγκών, ῶνος, ὁ [Et. iz kor. anq- "upogniti, kriviti"; lat. Ancus, krivorok, lastno ime; uncus, aduncus, kriv, skrivljen; ancrae dolina, dol; strslov. ąkotъ, = kljuka, kavelj, prim. še lat. angulus = kot, anulus – prstan; slov. ogel, vogel; nem. Angel = želo, Türangel = stožer, Fischangel = trnek] 1. roka, laket, komolec. 2. umol, štrlina, ogel (τείχεος), zavoj, zavinek, (ποταμοῦ). 3. klanec, globel.

αὐλών, ῶνος, ὁ, poet. tudi ἡ (αὐλός) rov, jarek, globel, prekop, vodovod, morska ožina, dolina; πόντιοι αὐλῶνες morje med otoki.

Αὐλών, ῶνος, ὁ 1. dolina in mesto v Meseniji. 2. mesto v Makedoniji.

αὐχήν, ένος, ὁ 1. tilnik, vrat. 2. zemeljska, morska ožina, medmorje, ozka dolina, soteska. 3. kraj, kjer se deli reka na dva rokava.

βῆσσα, ἡ ep. poet., dor. βᾶσσα klanec, globel, prepad, dolina, tokava.

γύαλον, τό [Et. kor. geu, izbočiti, lat. vola, pest iz gwolā ali gwelā, slov. žulj (žu- iz geu-), gršk. še γύης, γυῖον, γαυλός, γυρός, γύψ] 1. ep. izbočenost, θώρηκος izbočen oklep (dve izbočeni ploči, ki sta tvorili oklep). 2. poet. dolina, votlina, globel.

εἱαμένη, ἡ ep. nižina, dolina, loka, livada.

κοῖλος 3 [Et. iz κόϝιλος, kor. k'ewā, obokati, lat. cavus (iz cowos), gl. κυέω] 1. izdolben, votel, vzbokel, trebušnat, ναῦς spodnji del ladje, ladjin bok, λιμήν prostoren. 2. vglobljen, globoko ali med gorami ležeč, Λακεδαίμων od gor obdan; ὁδός klanec, soteska, ποταμός z visokimi, strmimi bregovi; pri Arijanu: narasla, od valov razburkana reka. – subst. τὸ κοῖλον globel, dolina; λιμένος zaliv.

μισγάγκεια, ἡ (μίσγω, ἄγκος) kotlina, globel, dolina, kjer se stekajo gorski potoki.

νάπη, ἡ νάπος, ους, τό z gozdom obrastla globel, gozdna dolina, kotlina, soteska, klanec v gozdu.

(πτύξ), πτυχός, ἡ ep. poet. πτυχή, ἡ poet. 1. a) guba, pola, plast, sklad, vrsta, stran; b) kovinska plošča. 2. dolina, globel, klanec, prepad, sedlo; zaliv.

Τέμπεα, skrč. Tέμπη, τά dolina med Olimpom in Oso.

φάραγξ, αγγος, ἡ [Et. gršk. φάρος brazda, φάρω razklati; kor. bher, razklati, lat. ferio, īre, forare; slov. brana, nem. bohren] (skalna) globel, jarek, predor, brezdno, prepad, dolina.