Franja

salvaje divji, surov, nelepega vedenja

estado salvaje divjost
salvaje m divjak; surovež, barbar

sauvage [sovaž] adjectif divji; surov; neukročen; nekultiviran, neciviliziran; neobljuden; figuré nedružaben, odljuden; brezčuten, nečloveški; botanique divje rastoč; neprijeten (okus); masculin, féminin divjak, -inja, neciviliziran človek; figuré samotar, čudak

retourner à l'état sauvage podivjati
se conduire comme des sauvages obnašati se kot divjaki

sauve-qui-peut [sovkipö] masculin, invariable divji, brezglav, paničen beg, panika, splošna zmeda

savage¹ [sǽvidž]

1. pridevnik (savagely prislov)
divji, divjaški; neciviliziran, primitiven; neobdelan, pust; okruten, neusmiljen, grob, grozovit, brutalen, razbrzdan; besen (with na)

savage beasts divje, neukročene živali
a savage revenge okrutno, grozovito maščevanje
savage scenery divja pokrajina
savage tribes divja, primitivna plemena
to grow savage pobesneti, ujeziti se

2. samostalnik
divjak, barbar; brutalnež, surov (grob) človek, grobijan; divja žival (ki grize, zlasti konj)

savagerous [sǽvidžərəs] pridevnik
ameriško, sleng divji

scatenato agg. besen, pobesnel, divji; živ, živahen

selvaggio

A) agg. (m pl. -gi; f pl. -ge)

1. divji; neobljuden (tudi ekst.):
animali selvaggi divje živali
landa selvaggia divja pokrajina

2. surov, neotesan

3. divji, neomikan

4. pren. surov, okruten, divjaški; silovit, divji:
assassinio selvaggio divjaški umor
passione selvaggia divja strast

5.
sciopero selvaggio divji štrajk

B) m (f -gia; m pl. -gi; f pl. -ge)

1. divjak

2. robatež, odurnež, odljudnež

selvatico

A) agg. (m pl. -ci)

1. divji:
erbe selvatiche divje trave
cavallo selvatico divji konj

2. odljuden, robat, osoren

B) m

1. vonj, okus po divjadi

2. lovstvo divja žival

sevērus 3, adv. -ē

1. (v blagem pomenu) resnoben, resen, umirjen, zastáven, vesten, strog, nepopustljiv, natančen (naspr. blandus, clemens, comis, indulgens, iocosus); PL., TER., LUCR., PLIN. idr., fortis, iustus, severus, gravis; hae sunt regiae laudes CI., homo et sapiens et sanctus et severus CI., Tubero vitā severus CI., neque (sc. potest) severus esse in iudicando, qui alios in se severos esse iudices non vult CI., familia cum ad ceteras res tum ad iudicandum severissima CI., eius legis severi custodes CI., severus consul L., eques O., Cures severae V., haec severus te palam laudaveram H., severi patres H., iuvenes Q., senes severiores CAT., severe aestimare lites, non satis severe decernere, severe secernere voluptatem a bono CI., severe seducere aliquem (naspr. familiariter atque hilare amplexari) CI. EP., severe vindicare mortem alicuius S., diligenter severeque domesticam disciplinam regere SUET., severe vetare, severe uti iudicio Q., severius adhibere aliquem CI. EP., severius scribere ad aliquem C., severius agere T., severius coërcere matrimonia IUST., severius increpare GELL., severissime contemnere voluptates CI., severissime exacta aetas CI., nihil umquam nisi severissime fecit CI., severissime dicere ius SUET.; subst. m.: nimiumque severus (sc. in se ipsum) assidet insano H.; v pl. = resnobneži, resnobniki, filístri: adimam cantare severis H., at vos hinc abite, lymphae vini pernicies, et ad severos migrate CAT.; metaf. (o stvareh): frons PL., O., supercilium O., vultūs O., STAT., qui vultus quo severior est ... hoc ... CI., pectoris esse severi O. srca, ki ne pozna ljubezni, vita O., quod ego dixi per iocum, id eventum esse et severum et serium PL., iudicia severa CI., iudicia severiora Q., sententiae graves et severae CI., imperia severiora CI., imperii severissimi vir L., lex severa O., VELL., res N., res severissima CI.; subst. sevēra -ōrum, n resne reči (zadeve, stvari): linque severa! H.; toda: austera illa severaque PLIN. IUN. oni resnobno in strogo govorjeni govori (naspr. haec dulcia blandaque); acc. n. sg. adv. (= sevērē): nunc severum vivitur PRUD.

2. occ. (v negativnem pomenu) oster, trd, trdosrčen, neusmiljen, krut, divji, hud, strašen, osoren, silovit, ljut: Neptunus saevus severusque PL., qui perindulgens in patrem, idem acerbe severus in filium CI., Eumenidum turba PR., in socios severe ac vehementer est vindicatum CI.; pesn. metaf. = grozen: voluisti istuc severum facere? PL., Furias amnem severum Cocyti metuet V., uncus H., severae Musa tragoediae H., fidibus voces crevere severis H., voltis severi me quoque sumere partem Falerni? H. trpkega, hiemis PS.-Q. (Decl.), severa silentia nocti LUCR. – Kot nom. propr.

I. Sevērus -ī, m Sevêr, rimski priimek, npr.

1. Cornelius Severus Kornelij Sever, Ovidijev prijatelj, epik iz Avgustovega obdobja: O., Q., SEN. RH.

2. T. Cassius Severus Tit Kasij Sever, rimski retor; živel je v času Avgusta in Tiberija: SEN. RH., Q., PLIN., T.

3. Septimius Sever Septimij Sever, po rodu iz Afrike, retor, Kvintilijanov sodobnik: Q., STAT.

4. Lucius Septimius Sever Lucij Septimij Sever, rimski cesar v letih 193–211 po Kr.: EUTR.

5. Aurelius Alexander Severus Avrelij Aleksander Sever, rimski cesar v letih 222–234 po Kr.: EUTR., LAMP. –

II. Sevērus mōns Sevêrska gora na Sabinskem vzhodno od Nurzije: V.

sȉlodr̄can -cna -o silovit, divji, s katerim je težko ravnati: silodrcan čovjek, sustanar

silvāticus 3 (silva)

1. gozden: falces Ca., Varr.

2. metaf. v gozdu rastoč, v gozdu živeč, samorasel, samorašč, divji: laurus Ca., pirus Varr., sues Varr. ap. Non. divje svinje, črna divjačina, porcus Petr., mus Plin.

silvēstre agg. gozden; divji; gozdnat

silvestre gozden, divji

rosal silvestre divja roža
Silvestre Silvester

silvestris -e (silva)

1. gozdnat, z gozdom (gozdovi, hostami) obrasel: mons Varr., collis C., via Ci., loca montuosa et silvestria Ci., tumulus L., saltus Cu., ager H., Col., regio Plin.; subst. silvestria -ium, n gozdnati kraji: Plin., an etiam per Thraciam saltus patentes qui angusti erant, et plana ex arduis et culta ex silvestribus facere potui L.

2. gozden, v gozdu (gozdovih) živeč, v gozdu (gozdovih) se nahajajoč, iz gozda izhajajoč (prihajajoč), hosten, šumski: fraga nata sub umbra silvestri O., numen O., Plin., gens L., homines H., belua (= lupa) Ci., eductosque pares silvestri ex ubere (sc. lupae) reges Pr., cursus Ci. v (po) gozdu, bellum Lucr., materia L. gozdni les, dona Cat., musa V., Lucr. gozdna, podeželska, selska, pastirska pesem; od tod feritas silvestris L. prvobitna (prvotna, prvinska) divjost.

3. divje rastoč, samorasel, samorašč, divji: arbor V., Col., baca V., corna H., oliva O., cicer, cucumis, faba, pruna, rosa Plin., prunus Col., Plin., gallinae, arietes Col., tauri Plin., mel Plin., silvestria omnia odoratiora sativis Plin., est et alterum genus eius silvestrius Plin., silvestriora omnia tardiora Plin.; metaf.: animus V. divja narava (rast).

Opomba: Sinkop. gen. pl. silvestrûm: Acc. fr. — Poklas. nom. sg. m silvester: Col., Plin., Sen. tr.

slego m (pl. -ghi) žarg.

1. divji, nori ples

2. divja vožnja (z avtom, motorjem)

stampede [stæmpí:d]

1. samostalnik
divji, brezglav beg, panika
ameriško, politika množično gibanje
ameriško, sleng preobrat mnenja
figurativno zlata mrzlica

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
v neredu, v paniki bežati, brezglavo se razbežati, povzročiti paniko ali naval, navaliti; gnati, goniti (koga), pognati v beg

stormy [stɔ́:mi] pridevnik (stormily prislov)
nevihten, viharen, ki napoveduje nevihto (vihar); razburkan, buren; besen, divji
figurativno silovit, nagle jeze, togoten

a stormy sea razburkano morje
a stormy debate burna debata

sylvan [sílvən]

1. pridevnik
poetično gozdni, gozdnat
figurativno divji

sylvan deities gozdni bogovi
sylvan landscape gozdna pokrajina

2. samostalnik
gozdni duh; gozdni prebivalec

sylvestral [silvéstrəl] pridevnik
gozden; divji

tameless [téimlis] pridevnik (tamelessly prislov)
neukrotljiv, neukročen, divji