φιλ-άνθρωπος 2 kdor ljubi ljudi, človekoljuben, ljudomil, priljuden, ljubezniv, prijazen, dobrotljiv, mil, blag, τὰ φιλάνθρωπα dokazi dobrote in prijaznosti.
χρηστός 3 (adi. verb. od χράομαι) 1. o stvareh: (po)raben, sposoben, koristen, ugoden, prijeten, dober, srečen. 2. o osebah: pošten, spoštovanja vreden, vrl, dober, plemenit, pravičen, odkritosrčen, blag, dobrotljiv; preprost. 3. subst. τὸ χρηστόν (in pl.) dobro, dobrota NT; pl. usluge, dobrote.
благо1 n blagor, sreča, dobrina;
благо иметь чистую совесть dobro je imeti čisto vest;
благо, что ... sreča je, da...;
всех благ vso srečo (pri slovesu);
ни за какие блага za nič na svetu;