Franja

primer|en [é] (-na, -no)

1. geeignet (für), tauglich; (pravi) richtig

2. (primerjen) -gerecht (času zeitgerecht, otrokom kindgerecht, trgu marktgerecht, za računalniško obdelavo computergerecht, za strel [schußgerecht] schussgerecht, za šolo - besedilo, knjiga schulgerecht), -gemäß (času zeitgemäß, otrokom kindgemäß, stanu standesgemäß)

3. kritika, spoštovanje, ugovor: angebracht, angemessen; spoštovanje, cenjenje: gebührend, geziemend

4. hrana: zuträglich, bekömmlich; prehrana: richtig

5. za kako rabo: -fähig (za patentiranje patentfähig, za tisk druckfähig, kot književna snov literaturfähig, za boljšo družbo salonfähig, za družbo gesellschaftsfähig, za na dvor hoffähig, za impregnacijo impregnationsfähig, za izkoriščanje rudarstvo ausbeutungsfähig, za izvoz exportfähig, za koalicijo koalitionsfähig, za predelavo rudarstvo hüttenfähig, za skladiščenje lagerfähig)

6. (zrel) -reif (za proizvodnjo produktionsreif, za serijsko proizvodnjo serienreif, za objavo publikationsreif)

7. (usposobljen) -tüchtig (za plovbo seetuchtig), -tauglich (za tropsko podnebje tropentauglich, za pleme zuchttauglich)

8. (ustrezen) -bar (za bivanje bewohnbar, za plovbo - voda schiffbar, za skladiščenje lagerbar, za splavarjenje flößbar)

9. (ugoden) -freundlich (za otroke kinderfreundlich, za družine familienfreundlich, za mačke katzenfreundlich, za kožo hautfreundlich)

10.
primeren za filtriranje filterfein
primeren za kopanje voda: badewarm
primeren za mladino film, predstava: jugendfrei
|
na primeren način in geeigneter Weise
biti primeren (spodobiti se) sich schicken, sich gebühren, (biti uporaben) sich eignen, za funkcijo, delo: das Zeug haben zu, (biti v redu) passen
ne biti primerna družba kein Umgang sein (für)
ob primerni priložnosti bei passender Gelegenheit

primernost [é] ženski spol (-i …)

1. die Eignung, die Tauglichkeit; die Richtigkeit

2. (primerjenost) die -gerechtigkeit (času Zeitgerechtigkeit, otrokom Kindgerechtigkeit, trgu Marktgerechtigkeit, za šolo - besedila, knjige Schulgerechtigkeit); die -gemäßheit (času Zeitgemäßheit, otrokom Kindgemäßheit, stanu Standesgemäßheit)

3. kritike, spoštovanja, ugovora: die Angemessenheit

4. hrane: die Zuträglichkeit, Bekömmlichkeit; prehrane: die Richtigkeit

5. za kako rabo: die -fähigkeit (za patentiranje Patentfähigkeit, za tisk Druckfähigkeit, kot književna snov Literaturfähigkeit, za družbo Gesellschaftsfähigkeit, za izkoriščanje rudarstvo Ausbeutungsfähigkeit, za izvoz Exportfähigkeit, za koalicijo Koalitionsfähigkeit, za predelavo rudarstvo Hüttenfähigkeit, za skladiščenje Lagerfähigkeit)

6. (zrelost) die -reife (za proizvodnjo Produktionsreife, za serijsko proizvodnjo Serienreife, za objavo Publikationsreife)

7. (uporabnost) die -tüchtigkeit (za plovbo Seetuchtigkeit), die -tauglichkeit (za tropsko podnebje Tropentauglichkeit, za pleme Zuchttauglichkeit)

8. (ustreznost) die -barkeit (za bivanje Bewohnbarkeit, za plovbo - voda Schiffbarkeit, za skladiščenje Lagerbarkeit, za splavarjenje Flößbarkeit)

9. (ugodnost) die -freundlichkeit (za otroke Kinderfreundlichkeit, za družine Familienfreundlichkeit, za mačke Katzenfreundlichkeit, za kožo Hautfreundlichkeit)

10. za delo, funkcijo: die Befähigung
dokazati (svojo) primernost za delo, funkcijo: den Befähigungsnachweis erbringen
preizkus primernosti die Eignungsprüfung

primérnost (-i) f idoneità, proprietà; ragionevolezza, convenienza, decenza; adeguatezza, conformità;
moralna primernost kandidatov l'idoneità morale dei candidati
primernost izražanja proprietà dell'espressione, del discorso
šport. primernost snega za smuko sciabilità
primernost za bivanje abitabilità
navt., aer. primernost za plovbo navigabilità

prō-dūcō -ere -dūxī -ductum (prō in dūcere)

I.

1. (pri)peljati naprej, (pri)peljati (voziti) pred koga, privesti (privajati), prinesti (prinašati): Pl., Col., Petr., Cael. idr., equos, iumenta C., eo duces producuntur C., scamnum lecto O. prinesti pred posteljo; occ. (kot voj. t.t.) vojsko (vojaštvo, vojake) izpeljati, zaukazati, da vojska (vojaštvo, vojaki) odrine(jo) (se dvigne(jo)), dvigniti se (odriniti) z vojsko (vojaštvom, vojaki), (od)peljati vojake, vojsko v boj: Pl. idr., milia peditum N., milites centuriatim C., copias pro castris C., exercitum in aciem N., producere aciem Iust.

2.
a) (kot držpr. t.t.) vpelj(ev)ati, postaviti (postavljati), spraviti (spravljati), (pri)peljati, privesti (privajati, voditi) koga (pred koga, kam), vključiti (vključevati), dati (omogočiti) komu nastop: aliquem in consilium Cu., aliquem testem in Sestium, testem in iudicium, harum rerum auctores testesque Ci., servos C. (kot priče), puerum Ci. ali pignora deorum Q. ali pueros in epilogum Q. (da bi z njimi zbudil usmiljenje), produci e carcere Ci., producere gladiatores ad forum C. (namreč iz ječe), aliquem capite involuto ad necem producere Ci., aliquem producere, ut securi feriatur Ci., servos ad supplicium Ci., aliquem catenatum Suet.; poseb. o ljudskih tribunih, ki so državljane, uradnike idr. pozivali pred narodne zbore, da bi izrekli svoje mnenje v kaki zadevi ali pričali: aliquem in conspectum populi Romani Ci., aliquem ad populum L., consules producti in contionem Ci.; podobno: pro rostris productus Suet.; tudi abs.: productus est ab eo Cn. Pompeius Ci., producto Iugurthā S.
b) (igralce, gladiatorje idr.) privesti, pripeljati, spraviti na oder, v cirkus, dati (omogočiti) komu nastop: Ci. ep., Lucan. idr., histrionem, in circo aurigas cursoresque et confectores ferarum Suet.; tudi = kaj na oder spraviti (spravljati), predstaviti (predstavljati), prikaz(ov)ati: nihil ab hoc (sc. Roscio) pravum et perversum produci posse arbitrabantur Ci., obscaenitates in scaenam usque productae Sen. ph.
c) razkaz(ov)ati, na ogled postaviti (postavljati): Armeniae regem Suet.
d) naprodaj (na trg) (pri)peljati: ancillam Ter., familiam alicuius venalem Suet., omnes (sc. servos) produxi ac vendidi Ter.
e) sprevajati, (po)spremiti (spremljati): aliquem, aliquem rus Ter., aliquem ad balneas Ap., nova nupta producit virum O., tua funera mater produxi V. pospremila sem te, mrtveca, šla sem za tvojim pogrebom, producere longum funus ad tumulos Lucan., nigrae sollemnia pompae producere Stat.
f) pripeljati koga kot (so)udeleženca pri kakem podjetju, podvigu: quos singuli binos produxerant Suet.

3.
a) zapelj(ev)ati, spelj(ev)ati, zavesti (zavajati), zvoditi (zvajati), (z)vabiti (zvabljati): aliquem dolo in proelium N., fugā aliquem longius Hirt., notitiā Septimi productus navem conscendit C., quo discordia cives produxit V.
b) dovesti (pripeljati, spraviti) koga do česa, kreniti, nagniti (nagibati) koga, da(ja)ti komu vzgib (spodbudo): quoniam unā cum oratoris officiis producti sumus, ut de orationis partibus loqueremur Corn., ut productus studiis et viribus ultra facile procurras Corn., nulla sponsione ad hoc productus Plin.

4. metaf. spraviti (spravljati) kaj pred koga, razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti komu kaj: occulta ad patres crimina Iuv. —

II.

1. dalje (naprej) (po)peljati, naprej pomakniti (pomikati), nategniti (nategovati, natezati), raztegniti (raztegovati, raztezati): paululum cornu L., unam navem longius C., mediam aciem Front., producta longius acie C., ferrum incude Iuv., dentibus pelles Mart., supercilium acu Iuv. kvišku potegniti, lineas ex argento nigras Plin. potezati, potegovati, vleči, cunctantem bovem Col. naprej potegniti, za sebo potegniti (naspr. proccurentem retrahere); metaf.: ignes in flammas O. (za)netiti; (pri izgovarjavi) zategniti (zategovati, zatezati), potegniti, podaljšati (podaljševati): primam litteram Ci., syllabam Q., Gell., fiat, ut producatur (sc. syllaba), quae nunc correptius exit O.; n. pl. subst.: producta breviare Hier. (naspr. brevia producere); (v časovnem pomenu)
a) raztegniti (raztegovati, raztezati), potegniti, (za)vleči (zavlačevati), podaljš(ev)ati: sermonem in multam noctem Ci., convivium ad multam noctem Ci., iucunde cenam produximus H. dolgo in prijetno smo obedovali, spem vitae eo usque T., somnum ultra primum lucem Suet., pauperi vitam Pl., vitam ad … Ci. živeti do … , produxi vitam N. životaril sem; pesn.: te vivae producent lucernae, dum … H. naj ti dajo obstoj (bivanje).
b) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati): diem Ter., noctem Mart.; occ. odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), zavleči (zavlačevati): rem in hiemem C., res producitur C. se vleče.
c) (po)norčevati se iz koga, (pre)varati koga, voditi koga za nos, (pre)slepiti koga: aliquem falsa spe Ter. vleči za nos z lažnim (s praznim) upanjem = pitati koga s prazno žlico, condicionibus hunc, quoad potest, producit Ci.

2. (vz)rediti (vzrejati), gojiti, vzgojiti (vzgajati): audientem dicto filiam Pl., filiolam turpem Iuv., illud scelus Ter., subolem H., principes liberos T., laevo monitu pueros avaros Iuv., tempus producit semen in aristas O., qui te produxit, arbos H.; occ. roditi (rojevati), ustvariti (ustvarjati): hominum corpora V., filiam Pl., liberos Luc., nova (sc. vocabula) quae genitor produxerit usus H., magnanimus nos natura produxit Sen. ph.

3. pomakniti (pomikati), povzdigniti (povzdigovati) na višjo stopnjo, poviš(ev)ati v službi, odlikovati, poveč(ev)ati, pospešiti (pospeševati) rast česa, čemu: aliquem ad dignitatem Ci., aliquem ad magna et honorata ministeria Cu., eum omni genere honoris L.; tudi samo producere aliquem Ci., Sen. ph., quos producunt divitiae Luc. fr., sibi carnem producentes Cels. — Od tod adj. pt. pf. prōductus 3, adv. -ē

1. raztegnjen, podaljšan, dolg: Q., productiore cornu sinistro (sc. ibat manus equitum) T., productissimum sarmentum, flagellum Col. najviše zrasla, neve minor neu sit quinto productior actu fabula H.

2. metaf.
a) zategnjen, dolg (naspr. correptus, brevis, correpte, breviter): Don., extrema (sc. syllaba) producta atque longa Ci., syllabam productam pronuntiare Gell., littera Ci., nomen Ci. (s pristavljenim zlogom) podaljšano ali izpeljano v podaljšani obliki, producte dicere syllabam Gell., producte dici Ci.
b) zatezajoč se, (dolgo) trajajoč, (dolgo) vlekoč se, dolgotrajen, vztrajen: exitus (sc. orationis) Ci., dolores longinquitate producti vehementius torquent Ci., docuit productius ieiunare Aug. — Subst. prōducta -ōrum, n (= gr. προηγμένα) odličnejše (imenitnejše) reči (stvari, zadeve), ki po stoiškem nauku sicer niso čisto dobro, pa jim vendar gre prednost pred drugimi, če si jih sme človek izbirati, npr. zdravje, lepota idr.: Ci., Sen. ph.

Opomba: Star. inf. pf. produxe (= produxisse): non tu eum rus hinc modo produxe aibas? Ter.

prolonger [-lɔ̃že] verbe transitif podaljšati; raztegniti; prolongirati (menico)

se prolonger nadaljevati se, podaljšati se, iti dalje; živeti dalje (v svojih otrocih)
prolonger une séance, son séjour podaljšati sejo, svoje bivanje

realn|i (-a, -o) real, Real- (definicija die Realdefinition, dohodek das Realeinkommen, gimnazija das Realgymnasium, mezda der Reallohn, pogodba der Realvertrag, politika die Realpolitik, pravica das Realrecht, unija die Realunion, bivanje die Realexistenz, breme die Reallast)

residenziale agg. bivalen, stanovanjski, rezidenčen:
indennità residenziale dodatek za ločeno bivanje
quartiere residenziale rezidenčna četrt

Sicilia -ae, f (Σικελία) Sicílija, največji in najpomembnejši otok Sredozemskega morja nasproti jugozahodne Italije: PL., CI., LUCR., MEL., PLIN., CL. Od tod adj.

1. Sicelis (pesniki merijo Sīcelis) -idis, f (Σικελίς) sicíl(ij)ska: Musae V., puella O., nymphae O.; kot subst. = Sicíl(ij)ka, Sicilijánka: Sicilides veniunt O.

2. Siciliēnsis -e sicíl(ij)ski, s Sicilije doma, na Sicíliji pridobljen, na Sicíliji trajajoč (potekajoč), s Sicílije izhajajoč: hospes PL., ager CI., fretum CI. pri Siciliji, pecunia CI. na Siciliji pridobljen, quaestura CI. EP., annus CI. leto kvesture (kvestorskega uradovanja) na Siciliji, bellum SUET. vojevana na Siciliji, peregrinatio SUET. bivanje na Siciliji, popotovanje po Siciliji, negotiatores P. F.

simītū, star. soobl. = simul (indoev. kor. *sem-, prim. semel, similis, simul; beseda je morda abl. nekega subst. *simītus bivanje skupaj, druženje, združevanje, ki naj bi bil zloženka iz *sem- (prim. semel) in *eitus (prim. īre)) obenem, hkrati: non ego cum vino simitu ebibi imperium tuom Pl., ego te simitu novi cum Porthaone Pl., ita tres simitu res agendae sunt Pl., eorum inventu res simitu pessumas pessum dedi Pl., ego hic esse et illic simitu hau potui Pl., qui epistulam istam fert: ab eo argentum accipi, cum eo simitu mulierem mitti volo Pl., mecum simitu ut ires ad sese domum Pl., immo venisse eum simitu aiebat ille Pl., et equidem † simitu hau maligne vos invitassem domum ad me Pl., ut ego huc iam dudum simitu exissem vobis cum foras Pl., multas res simitu in meo corde vorso Pl., cum ipsa simitu miseritudo meorum nulla est liberum Acc. fr., gratia habetur utrisque, illisque tibique simitu Luc. ap. Non., nescio quis molam quasi asinus urget uxorem tuam, ita opertis oculis simitu manducatur ac molit Pomp.

skúpen common; collective; joint

skúpno bivanje cohabitation
skúpno ime gramatika collective noun
skúpno ležišče (npr. v planinski koči) dormitory accommodation
imamo mnogo skúpnih prijateljev we have many friends in common
skúpen račun joint account
ničesar skúpnega nimava we have nothing in common
skúpno prislov in common, collectively, jointly
skúpne družbene zadeve joint social affairs pl
skúpni program joint programme
skúpni delovni organ joint working body
skúpna vrhovna komanda joint chiefs of staff

skúpen commun, collectif, conjoint, indivis; total, global, entier, général, d'ensemble

skupno en commun, conjointement; en tout, au total
skupno bivanje cohabitation ženski spol
skupni dolg dette totale (ali globale), dette solidaire
skupni imenovalec dénominateur commun
skupna lastnina copropriété ženski spol, copossession ženski spol, propriété indivise
skupna odgovornost responsabilité ženski spol collective (ali solidaire)
imeti skupne koristi avoir des intérêts communs
skupno opravljeno delo travail fait en commun (ali en collaboration)
skupno imeti kaj v posesti posséder quelque chose en commun (ali conjointement avec quelqu'un), posséder quelque chose indivisément (ali par indivis)
skupno živeti mener une vie commune
nimam s tem nič skupnega je n'ai rien de commun avec cela
skupni trg le Marché commun

skúpen (-pna -o) adj.

1. comune, collettivo:
druži jih skupno delo li unisce il lavoro comune
skupni grob tomba comune
gostje so imeli skupno kosilo gli ospiti consumarono il pranzo in comune
skupen obisk razstave visita collettiva della mostra
skupna korist il bene comune
skupen redkim ljudem comune a pochi
skupno življenje vita in comune

2. comune, analogo, identico:
imeti skupen cilj avere un obiettivo comune
imeti skupen pogled na kaj avere identiche vedute su qcs.

3. complessivo, totale; unitario, globale:
skupna cena nekega dela il costo complessivo di un lavoro
skupni stroški spesa totale
skupni napori sforzi unitari
jur. skupna hipoteka ipoteca comune
ekon. skupna naložba joint venture
skupna paša compascolo
skupna spalnica camerata, dormitorio
skupna uprava amministrazione comune
mat. najmanjši skupni mnogokratnik minimo comune multiplo
mat. največji skupni delitelj massimo comun divisore
mat. skupni imenovalec denominatore comune
skupni znesek montante; somma complessiva, totale
bivanje coabitazione, convivenza
jur. skupno imetje (zakoncev) comunione dei beni tra i coniugi
pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
pren. govoriti, najti skupni jezik avere analoghe vedute su qcs.
skupna ležišča alloggiamento in comune

stanovanje samostalnik
1. (prostor za bivanje) ▸ lakásStarejši par je ostal na cesti, ker ju je novi lastnik vrgel iz stanovanja. ▸ Egy idősebb házaspár az utcán találta magát, mivel az új tulajdonos kidobta őket a lakásból.Povezane iztočnice: neprofitno stanovanje, socialno stanovanje, lastniško stanovanje, najemniško stanovanje, najemno stanovanje, občinsko stanovanje, oskrbovano stanovanje

2. neštevno (bivanje; nastanitev) ▸ lakhatás, kvártélyOba, mama in oče, sta mi hrano in stanovanje nudila zastonj. ▸ Mindketten, anyám és apám is ingyen biztosítottak nekem kosztot és kvártélyt.Imela je srečo, da je teta živela v Dravljah in jo je med študijem vzela na stanovanje. ▸ Szerencséje volt, hogy a nagynénje Dravljében lakott, és egyetemi tanulmányai alatt lakhatást biztosított neki.Njega so dali v internat, mene pa k družini nekega profesorja, kjer so imeli na stanovanju še enega dijaka. ▸ Bentlakásos iskolába adták, engem pedig egy professzor családjához helyeztek, ahol egy másik diáknak is biztosítottak helyet.Šolanje pri jezuitih je bilo zastonj, ni pa bil zastonj kolegij, zato je moral Vega najti podpornike v mestu, kjer je bil na stanovanju in hrani. ▸ A jezsuitáknál a tanulás ingyenes volt, de a kollégium nem, így Vegának támogatókat kellett találnia a városban, ahol kapott kosztot és kvártélyt.
Nudimo hrano, stanovanje in stimulativen dohodek. ▸ Élelmet, lakhatást és ösztönző jövedelmet biztosítunk.

študijsk|i (-a, -o) Studien- (cilj das Studienziel, kolega der Studienkollege, Studienfreund, načrt der Studienplan, die Studienordnung, predmet das Studienfach, program das Studienprogramm, (smer) der Studiengang, uspeh der Studienerfolg, bivanje der Studienaufenthalt, leto das Studienjahr, potovanje die Studienreise, Studienfahrt, izdaja die Studienausgabe, komisija die Studienkommission, taksa der Studienbeitrag)
za študijske namene für Studienzwecke, zu Studienzwecken

tujin|a ženski spol (-e …) das Ausland; poetično: die Fremde
v tujini im Ausland
bivanje v tujini der Auslandsaufenthalt
dolg v tujini die Auslandsschuld
premoženje v tujini das Auslandsvermögen
gospodarski odnosi s tujino die Außenwirtschaft
odnosi s tujino Auslandsbeziehungen množina
potovanje v tujino die Auslandsreise

viza samostalnik
(dokument) ▸ vízumZa vstop v državo je potrebna viza, ki pa pogosto velja le za del Rusije. ▸ Az országba való belépéshez vízumra van szükség, amely gyakran csak Oroszország egy részére érvényes.
Sopomenke: vizum
Povezane iztočnice: turistična viza

vizum samostalnik
(dokument) ▸ vízumSopomenke: viza
Povezane iztočnice: bivalni vizum, delovni vizum, izstopni vizum, letališki tranzitni vizum, schengenski vizum, tranzitni vizum, vstopni vizum, študentski vizum, turistični vizum

zavlačeváti to temporize; to delay; to retard; to defer; to spin out; to postpone; to protract; to procrastinate

ne moremo zavlačeváti svojega odhoda we cannot delay our departure
zavlačeváti obisk, bivanje za nekaj dni to extend a visit for some days
zavlačeváti se to drag on; to spin out

zdraviliško zdravljenje srednji spol die Heilkur; (bivanje) der Kuraufenthalt

ἀποδημία, ἡ odsotnost od domovine, bivanje v tujini, potovanje.