puléč si (v adv. rabi) strappandosi
quod-sī, gl. quod, I., adv., 2.
razbija|ti si (-m si)
razbijati si glavo sich sein Hirn zermartern, hin und her raten, s čim: sich Gedanken machen über, sich den Kopf zerbrechen über
ne razbijati si glave zaradi česa (etwas) auf die leichte Schulter nehmen
razgledováti (si) examiner, inspecter, passer l'inspection de, passer en revue
sī-cubi, conj. (sī z nedoločnim enklitičnim -cubi = ubi) če kje: TER., V., STAT., T., sicubi aderit Gellius CI., sicubi est certamen L.
sī-cunde, conj. (sī z nedoločnim enklitičnim -cunde = unde) če od kod: SUET., sicunde potes, crues CI. EP., nec consul, sicunde spes aliqua se ostendisset, deerat L.
si dice m invar. govorica:
stando ai si dice il direttore sta per essere destituito govori se, da bodo odstavili direktorja
sī-quandō̆ (pisano tudi sī quandō̆), conj. če kdaj: Ci. idr.; abs.: nunc mihi, siquando, favete O.
sī-quidem (pri Kom.), sĭ-quidem (pri poznejših pesnikih), pisano tudi ločeno, conj. (poudarjeni) če (ako), če (ako) namreč, če (ako) res, samo če (ako), da le, ker namreč: antiquissimum e doctis est genus poëtarum, siquidem Homerus fuit ante Romam conditam Ci., hoc quoque temptemus, siquidem ieiuna remansit O., gratulor Bais nostris, siquidem, ut scribis, salubres repente factae sunt Ci. ep.
sī-quis, sī-quid subst. in sī-quī, sī-qua, sī-quod adj. (ixpt. iz si in quis, quī; gl. sī, quis in quī, oboje pisano tudi ločeno) če kdo, če kaj oz. če kateri -a -o: Ci. idr.
sī-ve (sī z enklitičnim ne, stlat. sei-ve, od tod pred soglasniki seu) conj.
I.
1. ali če; klas. le za pogojnimi stavki: Ter., Val. Fl. idr., si media nox est sivest prima vespera Pl., si omnes atomi declinabunt … sive aliae declinabunt Ci., si arborum trunci sive naves essent missae C., si nocte sive luce, si servus sive liber faxit Formula ap. L.; pesn. tudi za okrajšanimi pogojnimi stavki ali drugimi stavki, v katerih je pogoj prikrit: nos convivia … cantamus vacui (= si vacui sumus) sive quid urimur H., qui (= si qui) pedum cursu valet … seu crudo fidit pugnam committere caestu V.
2. ali (zaznamujoč nebistveno, nepomembno razliko): Corn., Q., Plin., Gell., Dig., Cod. I. idr., agros, qui regis Phillipi sive Persae fuerunt Ci., flagitia Democriti sive etiam Leucippi Ci. ep., urbem matri seu novercae relinquit L., Parthus sive Cydon V., prora cubile mihi seu mihi puppis erit Pr., proelio sive naufragio Iust.; popravljajoč = ali mar, marveč, oziroma: eiecto sive emisso Catilinā Ci.; veznik še okrepljen s potius: nuntios seu potius Pegasos Ci., discessu sive potius turpissimā fugā Ci. ep., hoc tempore data est Eumeni Cappadocia sive potius dicta N. —
II. veznik podvojen sive … sive, seu … seu
1. disjunktivno (brez vpliva na naklon) če (ali) … ali če, bodisi da … bodisi da, naj … ali naj, najsi … najsi; pri posameznih pojmih ali … ali: sive tu medicum adhibueris sive non adhibueris Ci., haec (sc. memoria) vero sive a meo sensu post mortem afutura est sive … ad aliquam animi mei partem pertinebit Ci., facilem esse rem, seu maneant seu proficiscantur C., seu quid perfectum non erat seu quid desiderari videbatur C., sive ad tuendam eam (sc. Ambraciam) venirent Aetoli … sive detrectarent certamen L., seu stabit iners seu profluet humor V., sive ad filios pervenisset … sive intercepta esset Cu., seu recte seu pervorse facta sunt Pl., homines nobiles seu recte perperam facere coeperunt Ci., sive casu sive consilio deorum immortalium … ea (sc. pars civitatis Helvetiae) princeps poenas persolvit C., sive praesentiam eius timens sive ira commotus S.; sive (seu) uporabljen večkrat: sive ancillam sive servum sive uxorem sive adulterum seu patrem sive avum videbo Pl., sive deus aliquis sive natura ademerat sive loci situs Ci., sive sacer sive profanus sive privatus esset sive publicus locus N.; sive … sive … sive … sive se nadaljuje z večkratnim si (nam. sive): sive tu vatem sive tu omen audieris sive immolaris sive avem adspexeris; si Chaldaeum, si haruspicem videris; si fulserit, si tonuerit, si … Ci.; tudi izmenjevaje se sive … seu V., O. ali seu … sive L., V., O., Sen. tr., Q.; tako tudi seu quod … sive eo, quod C. in sive (quia) … seu quia L.; pri pesnikih in poklas. piscih celo anakolutne zveze: seu … aut V., vel … seu Pers., sive … vel Veg., sive … sive … vel Fl., sive … an, sive … seu … an: sive fatali vecordia an … ratus T., sive nullam opem providebat … seu taedio ambiquae spei an amore coniugis et liberorum T.; pesn. in neklas. brez sive (seu) v prvem členu: me (sc. vivum) seu corpus spoliatum lumine mavis, redde meis V., tollere seu ponere volt freta H., iuxta periculoso, ficta seu vera promeret T.
2. (redko) vprašalno ali … ali, li … ali: sive eum (sc. hostem) ex paludibus silvisque elicere sive obsidione premere posset C., dubii, seu vivere credant sive extrema pati V.; tako tudi: erravitne viā seu lassa resedit, incertum V.
Opomba: V klas. prozi stoji seu skoraj vedno pred soglasniki.
spomigávati si -am si namigivati s kim: spomigavati si s kom
sposodi|ti si (-m si) sposojati si (etwas) leihen, sich (etwas) ausleihen
sposóditi si -im v. izposoditi si
svoji|ti si (-m si) sich anmaßen, Anspruch erheben (auf)
svojíti si to appropriate (kaj something); to lay claim (kaj to something)
svojíti si revendiquer quelque chose (comme étant sa propriété), exiger, réclamer pour soi
svojiti si gotove pravice s'arroger (ali usurper) certains droits
svojíti si -im si, svoji -ite si, svojil -a si svojiti za sebe, svojatati za sebe, prisvajati sebi
svojíti si pedir, reclamar, exigir, pretender; atribuirse, adjudicarse ; (naslov, pravice) arrogarse
špoga|ti si [ô] (-m si) kaj: sich (etwas) leisten