Franja

mériti to measure; (zemljišče) to survey; (ciljati) to point (na, v to)

mériti na to aim at, to tend to; (namigovati) to allude (na to), to refer to
pòd meri 10x8 čevljev the floor measures 10 feet by 8 feet
mériti koga z očmi to eye someone up and down, to run one's eye over someone
on meri 6 čevljev he stands 6 feet (6 ft.)
soba meri 5 m v dolžino, 4 m v širino in 3 m v višino the room is 5 metres long, 4 metres broad, and 3 metres high
na kaj merite (namigujete, cikate)? what are you driving at (ali getting at)?
ne vem, kam meriš s tem I don't know what you are getting at (ali what you have in mind)
mériti se z to compete with, to try one's strength against, to cope with
ne morem se mériti s teboj I am no match for you
ne bi se hotel mériti z njim I should not like to tackle him (ali to take him on ali pit myself against him)
on se more mériti s komerkoli he is a match for any one
to meri (= leti name) that is a hit (ali pogovorno a crack) at me
oboje moramo mériti z isto mero (figurativno) you must not make fish of the one and flesh of the other

mérnik bushel (VB 36,3 l, ZDA 35,3 l)

1/4 mérnika (= 9 l) a peck (krompirja of potatoes)
mérnik težav (figurativno) a peck of troubles

Meter, der/das, (-s, -) meter (1 Meter 1 meter, 2 Meter 2 metra, 3 Meter 3 metre, 4/5 ... Meter 4/5 ... metrov); laufendes Meter tekoči meter

metrēta -ae, f (gr. μετρητής = „odmerjalec“)

1. metréta, atenska tekočinska mera = 12 χόες (congii) ali 144 κοτύλαι (= 40 l), 3/4 atiškega medimna (μέδιμνος): Col., S., G.; kot ladijska mera sod, tona = 1000 kg: navis, metretas quae trecentas tolleret Pl., plurimus Hispanas mittit mihi nauta metretas Mart. ladijske tovore blaga.

2. nekakšen sod, večja posoda, kad za vino ali olje: oleum si in metretam novam inditurus eris Ca., olivariae Col., hic tignum capiti incutit, ille metretam Iuv.

moderate¹ [mɔ́dərit] pridevnik (moderately prislov)
zmeren, umerjen vzdržen, skromen; enostaven, preprost (življenje); srednji, majhen, nizek

moderate in drinking zmeren v pijači
vremenoslovje moderate breeze zmeren veter (jakosti 4)
moderate gale zmeren vihar (jakosti 7)

največkrat prislov
1. (o največ ponovitvah) ▸ legtöbbszörOpera v Sydneyju je največkrat fotografirana zgradba 20. stoletja. ▸ A sydney-i operaház a 20. század legtöbbször fotózott épülete.Sveto pismo je največkrat prevedena knjiga na svetu. ▸ A Biblia a legtöbbször lefordított könyv a világon.

2. (večinoma) ▸ a legtöbbször
Poseg je boleč in največkrat zahteva lokalno anestezijo. ▸ A beavatkozás fájdalmas, a legtöbbször helyi érzéstelenítést követel.
Povprečna lesena hiša največkrat meri le 4 etaže. ▸ Az átlagos faház a legtöbbször mindössze 4 emeletes.

nàramenīk m gl. naramenica 4.

Nazārius -iī, m Nazárij, lat. retor z začetka 4. stol. po Kr.; ohranjen je njegov panegirik na Konstantina iz l. 321 po Kr.: Hier., Aus.

Nectanabis -idis, m ali Nectenebis -bidis, acc. -bin, m Nektánabis, Nekténebis (Nektánabid, Nekténebid), ime dveh egiptovskih kraljev v 4. stol. pr. Kr.: N. — Soobl. Nectebis -is, m Néktebis: Plin.

neodvísnost independence (od of)

Dan Neodvisnosti (ZDA 4. julij) Independence Day

Nestorius -iī, m Nestórij, krivoverski učitelj v 4. stoletju po Kr. (njegovi privrženci so se imenovali Nestoriānī): Cod. Th., Cod. I.

nominalna depreciacija stalna zveza
finance (o razvrednotenju valute) ▸ nominális leértékelődés, nominális depreciáció
V Sloveniji je znašala nominalna depreciacija lani manj kakor 4 odstotke, zadnje mesece je dinamika že pod 3 odstotki. ▸ Szlovéniában a nominális leértékelődés mértéke tavaly 4 százalék alatt volt, de az elmúlt hónapokban 3 százalék alatt maradt.

nōrma -ae, f

1. vogelnik, kotomer (pravokoten trikotnik s straničnim razmerjem 5 : 4 : 3): Isid., anguli ad normam respondentes Vitr., structuram ad normam et libellam fieri … oportet Plin.

2. metaf. smernica, smer, pravilo, vodilo, predpis: Val. Max., Gell., vitam ad certam rationis normam derigere Ci., norma musicorum, legis, iuris Ci., ad Stoicorum normam sapiens Ci., si pravast regula prima normaque si fallax rectis regionibus exit Lucr., veterum norma, ius et norma loquendi H., Demosthenes norma oratoris et regula Plin. iun., norma morum Sid. (o osebi).

nóta note

nóte pl glasba music
diplomatska nóta diplomatic note
protestna nóta note of protest
izmenjava diplomatskih nót politika exchange of notes
nóte za klavir piano music, music for piano
(tiskane) glasbene nóte (printed) music, (nevezane) sheet music
papir za nóte music paper
stojalo za nóte music desk; music stand
cela (1/2, 1/4, 1/8, 1/16, 1/32 nóte) glasba semibreve (minim, crotchet, quaver ali ZDA eighth note, semiquaver ali ZDA sixteenth note, demisemiquaver)
peti po nótah to read music, to sight-read, to be a sight reader, to sing at sight
prinesite nóte s seboj! bring your music along!

nūndinium -iī, n (sc. tempus) (nūndinum; gl. nūndinus) doba konzulovanja, obdobje (trajanje) konzulata (v pozni cesarski dobi so konzule volili le za 2, 3, 4 ali kvečjemu za 6 mesecev): consulatum ter iniit tantum ordinarium ac primo nundinio sibi alio[s] semper suffecit Lamp., consules quoscumque vel ordinarios vel suffectos creavit, ex senatus sententia nominavit, sumptum eorum contrahens, et nundinia vetere [e]x ordine instituit Lamp., in eadem oratione fratri suo Floriano consulatum petit et non impetravit, idcirco quod iam senatus omnia nundi[ni]a suffectorum consulum clauserat Vop.

nūndinus 3 (sinkop. iz *noven- (= novem) + *dinom (prim. skr. -dínam, sl. dan) dan) „kar je (pride, se zgodi) devetega dne“ (po rim. štetju, po našem = osmega dne), k devetim dnem sodeč, devetdneven. Le kot subst.

I. Nūndina -ae, f (sc. dea) Nundína, boginja in predstojnica očiščevanja, ki se je opravljalo pri dečkih devetega, pri deklicah pa sedmega dne po rojstvu: Macr. —

II. nundinae -arum, f (sc. feriae)

1. sejemski (semanji, tržni) dan, tedenski sejem (semenj), vsak deveti, po naše vsak osmi dan. Na ta dan so prihajali kmetje v mesto prodajat in kupovat, poleg tega pa so se seznanili z raznimi javnimi (državnimi) zadevami, zlasti zakonskimi predlogi, napovedi volitev, sodnih obravnav idr.; v ta namen so morale biti vse take napovedi ob treh sejemskih dneh javno razglašene; gl. spodaj trīnum nūndinum): nundinarum paneguris Ci. ep., in trinis nundinis Plin., trinis nundinis continuis Gell. ob treh zaporednih semanjih dneh, tertiis nundinis Gell., ius nundinarum in privata praedia a consulibus petit Suet. pravico prodajanja; nundinae tudi = šolske počitnice: hi pusilli pigri, qui expectant nundinas, ut magister dimittat lusum Varr.

2. meton.
a) trg, tržišče, sejem, semenj: illi Capuam nundinas rusticorum … esse voluerunt Ci., nundinas obire L. hoditi po sejmih (semnjih) (zaradi nabiranja volilnih glasov), nundinarum conventus Col., instituere in agris suis nundinas Plin. iun.
b) stroški, preživnina ob sejmih (semnjih): Ulp. (Dig.).

3. metaf. trženje, trgovanje, kupčevanje s čim, prodaja(nje): imperium populi Romani huius domesticis nundinis deminutum est Ci., totius rei publicae nundinae Ci., vectigalium flagitiosissimae n. Ci.; sg. nūndina -ae, f: Sid. —

III. nūndinum -ī, n (sc. tempus ali spatium)

1. sejemski čas, sejemska doba, sejemsko obdobje: inter nundinum Luc., Varr. ap. Non. v dobi med dvema „nundinama“, vsakih osem dni, vsak osmi dan. Poseb. trīnum nūndinum (sc. tempus) trije zakonski sejemski dnevi = doba treh osemdnevnih tednov, od katerih za zadnjega ni bilo nujno, da je že potekel, ampak se je lahko šele začel, torej doba od 17—24 dni, zakonito predpisani napovedni rok (za zakonske predloge, volilne zbore idr.). Prvotno je trīnum nūndinum skrč. gen. pl. besed trīnae nūndinae = trīnum nūndinārum, sc. tempus ali dies; to je razvidno iz stavkov kot npr.: si, quod in ceteris legibus trinum nundinum (17-dnevni rok) esse oportet, id in adoptione satis est trium esse horarum, nihil reprehendo Ci. (De domo sua 41), se praesentem trinum nundinum (sc. tempore) petiturum Ci. ep. ob treh sejemskih dneh, quarta sit accusatio trinum nundinum praedictā die Ci. da se obtožba bere četrtič po preteku zakonitega roka (= treh sejemskih dni) in da se prej napove dan zanjo, promulgatio (sc. legis) trinum nundinarum (sc. tempore) Ci., in trinum nundinum (sc. diem) indicere comitia L. (prim. ad Castoris sc. aedem). šele pozneje so imeli trinum nundinum za nom. sg. n; zato so nastali skladi kot npr.: rogatio trinō nundinō promulgata Q.

2. v cesarski dobi = doba konzulovanja (= 2, 3, 4, največ 6 mesecev): omnia nundina suffectorum consulem clauserat Vop., nundina vetera ex ordine instituit Lamp.

obrésti interés m ; rédito m

na obresti a interés, a rédito
navadne (oderuške, zamudne, od dolgov, od terjatev) interés m simple (usurario, moratorio, deudor, acreedor)
zaostale (zakonite, zapadle)obresti intereses m pl atrasados (legales, vencidos)
na visoke obresti a un (tipo de) interés elevado
obrestne obresti interés m compuesto, interés m de intereses, intereses m pl acumulados
delnice s 4 % obrestmi acciones f pl al cuatro por ciento
dvigniti (izračunati) obresti retirar (calcular) los intereses
dajati obresti producir intereses
posoditi na obresti prestar a interes
povrniti z obrestmi (fig) devolver con creces
živeti od obresti vivir de sus rentas

occultātiō -ōnis, f (occultāre) skrivanje, prikrivanje, zakrivanje: ferae quaedam se occultatione tutantur Ci., cuius rei nula est occultatio C. kar se nikakor ne da prikriti, o. in speluncā Plin., o. stellarum Plin. zatemnitev; pren.: quae libido se non … proiciet aut occultatione propositā aut impunitate ...? Ci.; occ. kot ret. t.t. (= praeteritio, gr. παράλειψις) preskok (če govornik reče, da hoče preskočiti to, o čemer pravkar govori, ali da tega ne ve ali noče povedati): Corn. (4, 27; v nekaterih rokopisih najdemo na tem mestu occupatio v enakem pomenu).

occupātiō -ōnis, f (occupāre)

1. zasedba, zavzetje, osvojitev: fori Ci., sunt privata vetere occupatione Ci.

2. metaf.
a) kot ret. t.t. α) preskok (= occultatio ali praeteritio, gr. παράλειψις): Corn. (4. 27; po nekaterih rokopisih occultatio v enakem pomenu) β) ante occupatio (pisano tudi skupaj anteoccupatio) Ci. prestrega, prestrezanje, nasprotnikov ugovor.
b) opravljanje česa, ukvarjanje s čim, pečanje s čim, opravilo, opravek, delo: Suet. idr., occupationes infinitae, molestissimae Ci., otiosissimae Plin. iun., propter occupationes minus frui Attico N., desidiosa occupatio (oxymoron) Sen. ph. delovno brezdelje, alicuius occupationem (čas, ko je kdo zaposlen s čim) observare Ci.; z objektnim gen.: o. rei publicae C. državni opravki (posli), conviviorum Ci. ukvarjanje z gostijami, tantularum rerum C. ukvarjanje s tako neznatnimi stvarmi; occ.: publicae occupationes C. državne homatije (razprtije).

odstótek porcentaje m ; tanto m por ciento

odstotki pl porcientos m pl
v odstotkih en tanto por ciento
po 4% al cuatro por ciento
po koliko odstotkov? ¿a qué tanto por ciento?; ¿a cuánto por ciento?
po visokih odstotkih a un tanto por ciento elevado
visok, minimalen odstotek un porcentaje elevado, mínimo