Franja

podjarmljen pridevnik
1. (biti pod oblastjo koga) ▸ leigázottNjegova vojska je pokončana, ljudstvo pa podjarmljeno. ▸ A seregét kivégezték, a népét pedig leigázták.
Nacistično uničevalno taborišče Auschwitz je bilo največje v podjarmljeni Evropi. ▸ Az auschwitzi náci megsemmisítőtábor a legnagyobbak közé tartozott a leigázott Európában.

2. (o podrejenosti) ▸ leigázott
Preveč zaslužka je v podjarmljenih, izkoriščanih in prestrašenih ljudeh. ▸ Túl sok hasznot lehet húzni a leigázott, kizsákmányolt és rettegő emberekből.
Med različnimi oblikami sedanjega suženjstva je papež v poslanici omenil podjarmljene delavce in delavke, mladoletne, migrante, osebe, ki so prisiljene v prostitucijo itd. ▸ A pápa üzenete a rabszolgaság ma is létező különböző formái között említi a leigázott munkásokat, a kiskorúakat, a migránsokat, a prostitúcióra kényszerítetteket stb.

podóben (-bna -o)

A) adj. simile, somigliante, gemello, consimile, identico, analogo, affine:
sin je podoben očetu, hči pa materi il figlio somiglia al padre, la figlia alla madre
na las sta si podobna si somigliano come due gocce d'acqua
podoben maslu burroso
to ni ničemur, nobeni stvari podobno ma che porcheria è questa
tako dejanje je čisto njemu podobno un'azione da pari suo
človeku podobne opice scimmie antropomorfe

B) podóbni (-a -o) m, f, n simile; pari:
mojster, da mu ni podobnega un maestro, un artefice senza pari

podzemna železnica stalna zveza
1. (prevozno sredstvo) ▸ földalatti vasút, metró
Pred desetimi dnevi sem se s podzemno železnico vračal domov. ▸ Tíz nappal ezelőtt metróval jöttem haza.
Sopomenke: podzemska železnica, podzemeljska železnica, podzemna, metro

2. (proga) ▸ földalatti vasút, metró
Danes londonsko podzemno železnico sestavlja 270 postaj. ▸ Ma 270 megálló alkotja a londoni földalatti vasutat.
Sopomenke: podzemska železnica, podzemeljska železnica, podzemna, metro

poglédati (-am) | pogledováti (-újem) perf., imperf.

1. gettare uno sguardo, un'occhiata; guardare, sbirciare:
pogledati skozi okno guardare dalla finestra
pogledati v slovar guardare nel dizionario, consultare il dizionario
grdo, jezno, veselo pogledati guardare bieco, con aria arrabbiata, allegra
pozorno pogledati guardare attentamente

2. pren. sporgere, venir fuori:
krilo ji je pogledalo izpod plašča la gonna sporgeva di sotto il mantello

3. pren. guardare dietro, interessarsi a

4. ekst.
ne pogledati non toccare, non guardare
cigaret več ne pogleda non accende più una sigaretta

5. pren. (preveriti, upoštevati) constatare, conoscere, considerare, guardare, vedere:
če natančno pogledamo, njegov predlog ni tako slab a un esame più attento, la proposta non è poi così male

6. poglej(te) (v medmetni rabi) guarda(te), senti(te):
poglej, kako zna, če hoče ma guarda com'è bravo, se vuole
poglej, prijatelj, tako se ne dela senti, amico, così non si fa
pogledovati zaljubljeno occhieggiare
debelo pogledati essere stupiti, arrabbiati
pren. knjige še pogledati ne non aprire il libro, non studiare
pren. pogledati stvari do dna guardare, considerare le cose a fondo
pren. pogledati na koga badare a qcn.
pren. pogledati na svet nascere
pren. pogledati komu pod kožo imparare a conoscere qcn.
pog. pogledati komu skozi prste essere indulgente con qcn.
pren. globoko pogledati v kozarec ubriacarsi, alzare il gomito
pren. lahko pogledati komurkoli v oči poter guardare in faccia a chicchessia
pren. pogledati smrti v oči essere in pericolo mortale, guardare la morte in faccia
pren. pogledati dejstvom v oči accettare i fatti, la realtà
pren. pogledati komu v srce guardare nel profondo del cuore di qcn.
pren. pogledati za kulise guardare dietro le quinte di qcs.
pren. pogledati po svetu girare il mondo
pren. bilo ga je veselje pogledati era un pezzo di ragazzo
pren. pisano koga pogledati guardare qcn. bieco, di traverso

poíti être à bout , (blago) venir à manquer , (zaloga) s'épuiser, s'écouler

potrpežljivost mi je pošla ma patience est à bout, je suis à bout de patience

pokadíti fumer, finir (de fumer) , (s kadilom) encenser

pokaditi se s'élever en fumée
pokaditi cigareto, pipo fumer une cigarette, une pipe
pokadil sem cigareto j'ai fini ma cigarette
pokadilo se je za njim un nuage de fumée s'est élevé derrière lui

pokójen tranquille, silencieux ; (umrli) défunt, feu, trépassé

moja pokojna mati feu ma mère, ma feue mère, ma défunte mère

poljski pridevnik
1. (o Poljski in Poljakih) ▸ lengyelV zgodbi spoznamo družino poljskega rodu, ki živi v predmestju Detroita. ▸ A történetben egy lengyel származású családdal találkozunk, akik Detroit külvárosában élnek.
Samo v Ameriki živi danes več kot deset milijonov prebivalcev poljskega rodu, prav toliko jih je še v številnih državah po vsem svetu. ▸ Ma csak Amerikában több mint tízmillió lengyel származású ember él, és ugyanennyien élnek még a világ számos országában.Povezane iztočnice: poljski zlot

2. (o jeziku) ▸ lengyel
Sama pa je v restavraciji naročila jagode, dobila pa borovnice, saj poljska beseda jagoda pomeni slovensko borovnico. ▸ Ő maga epret rendelt az étteremben, és áfonyát kapott, mivel a lengyel jagoda szó szlovénul áfonyát jelent.
Povezane iztočnice: poljski jezik

3. (o obdelovalni površini) ▸ szántóföldi, mezeiV poljskih poskusih na območju Gorenjske smo preverjali pridelke različnih sort ajde. ▸ A Gorenjska régióban végzett szántóföldi kísérletekben különböző hajdinafajták terméshozamát vizsgáltuk.Nežni zeleni travniki, poljsko cvetje in cvetoča narava so zdaj najlepše. ▸ A zöldellő rétek, a mezei virágok és a virágzó természet most a legszebb.Stanje poljske divjadi je marsikje že zaskrbljujoče, tako da so storili dodatne ukrepe za zaščito in varovanje zajcev in fazanov. ▸ A mezei vadak helyzete sok helyen már most is aggasztó, ezért a nyulak és a fácánok védelme és megőrzése érdekében további intézkedéseket hoztak.V poletnem času je gospodar stopil na polje, da razgleda, kako gredo poljska dela, nato pa je že ob treh zopet razrezal hlebce za malico pomočnikom. ▸ Nyáron a gazda kiment a földekre, hogy megnézze, hogyan halad a munka, majd három órakor már vágta a kenyereket a segédek uzsonnájához.

4. v fiziki (o električnem ali magnetnem polju) ▸ tér

polovíca moitié ženski spol , demi moški spol , demie ženski spol

na polovico par moitié
za polovico de moitié
moja boljša polovica (žena) (familiarno) ma (chère, tendre) moitié ženski spol
nositi polovico stroškov supporter (ali payer) la moitié des frais

položáj position ženski spol , situation ženski spol , poste moški spol , posture ženski spol ; site moški spol , assiette ženski spol ; (stanje) état moški spol , condition ženski spol

zavzemati ugoden položaj v družbi être bien installé (dans l'échelle sociale)
dejanski položaj état de choses, état de cause (ali de fait)
finančni, gospodarski, politični, napet, svetovni, vojaški položaj situation financière, économique, politique, tirée, mondiale, militaire
izhodiščni položaj base ženski spol de départ
ključni položaj position clef, levier moški spol de commande
mednarodni položaj situation internationale
življenjski položaj situation (de la vie)
biti v dobrem položaju tenir le bon bout, être bien placé
biti gospodar položaja dominer la situation, être maître de la situation
biti v neprijetnem položaju être dans l'embarras, être dans de beaux (ali de mauvais, de vilains) draps
biti v slabem položaju être mal en point
biti v težavnem položaju être dans une situation (ali position) difficile (ali dans la gêne)
biti v ugodnem, neugodnem položaju être en bonne, mauvaise posture
izboljšati svoj položaj améliorer sa situation
pojasniti položaj expliquer la situation
postaviti se v položaj kake osebe se mettre à la place de quelqu'un
zavze(ma)ti lep, visok položaj occuper une belle situation (ali un poste élevé)
živeti ustrezno svojemu položaju soutenir son rang, vivre selon sa condition

pomudíti se (-ím se) perf. refl.

1. trattenersi; perdere tempo:
žal se ne morem pomuditi mi dispiace, ma non posso trattenermi

2. trattenersi, soggiornare

3. (krajši čas obravnavati) soffermarsi (su); accennare (a)

ponoči prislov
(čez noč) ▸ éjszaka, éjjelDelam ponoči, ker imam takrat mir, spat se odpravim ob petih zjutraj. ▸ Éjszaka dolgozom, mert ilyenkor nyugalom van, és reggel 5-kor fekszem le.
Sove so ptice, ki so aktivne ponoči. ▸ A baglyok éjjel aktív madarak.
Ob treh ponoči me je zbudilo ropotanje. ▸ Éjjel háromkor zörgésre ébredtem.

popádek (-dka) m pl. popadki doglie (del parto):
pren. kakšne popadke spet imaš ma che ti prende

potém adv.

I.

1. (časovno) dopo; quindi:
šel je ven, pa se je kmalu potem vrnil uscì ma poco dopo era già rientrato

2. pog. allora:
doma ga ni, kje pa je potem? a casa non c'è. Allora, dov'è andato a finire?

3. (v vezalnem priredju, časovno ali krajevno) poi:
premisli, potem govori prima pensaci su, poi parla
pot pelje čez most, potem na desno la strada porta per un ponte e poi (gira) a destra

II. (v vezniški rabi)

1. (pri naštevanju) poi, quindi:
cveti vseh barv: rdeči, potem modri, potem rumeni, potem mešanica vseh odtenkov fiori di tutti i colori: rosso, poi azzurro, poi giallo e poi un miscuglio di tutte le sfumature

2. (vzročno-posledično, vzročno-sklepalno, pogojno-posledično razmerje) allora, quindi, dunque:
kupcev je malo. Potem bo sejem slab gli acquirenti sono pochi. Vuol dire che anche la fiera farà pochi affari
če je to res, potem bo hudo se ciò è vero, allora le cose si mettono male
kaj potem, če ni bogata, da je le pridna non importa se non è ricca, basta che sia brava

3. potem ko (v časovnih odvisnikih) dopo, dopo che:
potem ko je prišel domov, je pisal dolgo v noč dopo esser arrivato a casa, stette a scrivere per molte ore della notte

potrpežljívost, potrpljênje patience ženski spol , douceur ženski spol , indulgence ženski spol

angelska, skrajna potrpežljivost patience angélique
moja potrpežljivost ima svoje meje ma patience a des limites
moje potrpežljivosti je konec ma patience est à bout (ali est épuisée)
s potrpežljivostjo se vse doseže la patience vient à bout de tout, (pregovor) patience passe science
s potrpežljivostjo se sčasoma vse doseže (pregovor) tout vient à point à qui sait attendre
izgubiti potrpežljivost perdre patience
oborožiti se s potrpežljivostjo s'armer de patience
pripeljati do kraja potrpežljivosti (figurativno) faire déborder le vase (ali la coupe)

povédati (povém) perf. dire, raccontare; esprimere; esporre; pronunciare:
povedati ime, novico dire il nome, dire una notizia
povedati svoje mnenje esporre, esprimere il proprio parere
povedati na pamet dire a memoria
povedati nekaj priložnostnih besed pronunziare qualche parola di circostanza
česa ne poveš ma no
pren. to ime mi ne pove nič il nome non mi dice niente, non conosco la persona che porta questo nome
pren. nos mi je povedal sentivo
kaj boš dobrega povedal? cosa racconti di bello?
povedati komu nekaj gorkih strapazzare qcn.
povedati v obraz dire in faccia
povedati komu kaj nazaj ribattere a uno, controbattere qcn.
povedati komu svoje dire a uno ciò che si merita
bilo je, kako bi povedal, malo nerodno la cosa era, come dire, piuttosto imbarazzante
PREGOVORI:
greh se pove, grešnika pa ne si dice il peccato, ma non il peccatore
povej mi, s kom se družiš, in ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei

pozábiti (-im) | pozábljati (-am) perf., imperf.

1. dimenticare, dimenticarsi; scordare, scordarsi; sfuggire, omettere:
pozabil sem na tvoj rojstni dan mi sono dimenticato del tuo compleanno
knjigo sem prebral, a sem pozabil naslov ho letto il libro ma mi sfugge il titolo
pozabil sem (izpustil sem) nekaj besed ho omesso qualche parola
ne pozabi me non ti scordar di me
da ne pozabim: kupi ti kruh a momenti dimenticavo: compra tu il pane

2. (oprostiti, oproščati) perdonare; dimenticare

právi (-a -o)

A) adj.

1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
povleči pravo potezo fare la mossa buona
zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno

2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
on je pravi Tržačan un triestino patocco

3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla

4. pog. (izraža omalovaževanje)
prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
prava, narobe stran il diritto e il rovescio
bot. prava glavica capsula
bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
anat. prava rebra coste vere
prava vrednost valore intrinseco
zool. pravi maki maki (Lemur)
med. pravi sklep diartrosi
zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
mat. prava premica retta
tekst. prava svila seta pura
zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
mat. pravi kot angolo retto
mat. pravi ulomek frazione propria
imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
imeti pravo mero usare moderazione
spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto

B) právi (-a -o) m, f, n
srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
ravnati po pravi operare secondo giustizia

práviti (-im)

A) imperf., perf.

1. dire, raccontare:
kdo ti je pravil o tem chi te l'ha detto
praviti šale, zgodbe raccontare barzellette, storie
kako že pravi pesnik come dice il poeta
številke pravijo, da imamo izgubo i numeri dicono che siamo in rosso

2. dire, affermare:
statistiki pravijo, da število nesreč narašča gli esperti di statistica dicono che il numero degli incidenti aumenta
rad sem jo imel, ne pravim, da ne le volevo bene, non dico di no

3. dire, recitare:
tretji člen pravi l'articolo tre recita
pregovor pravi il proverbio dice

4. dire, chiamare:
ime mu je Jože, pravijo pa mu Dolgolasec il suo nome è Giuseppe ma lo chiamano Capellone
saj ni, da bi (človek) pravil non è il caso di parlarne
pravi to komu drugemu questo va' a raccontarlo a un altro
meni ni treba praviti tega non occorre dirmelo
ti boš meni pravil, ko še nisi nič naredil e tu sta' zitto che non hai fatto ancora niente
nekaj mi pravi, nos mi pravi, da qualcosa mi dice che, sento che
večkrat je pijan, da mački botra pravi è spesso ubriaco al punto da non sapere quello che fa
PREGOVORI:
sova sinici glavana pravi il bue dice cornuto all'asino; la padella dice al paiolo: 'Fatti in là che mi tingi.'

B) práviti se (-i se) perf. impers.

1. vuol dire, significa:
jutri, se pravi nikoli domani vuol dire mai
kaj se to pravi, nima časa cosa vuol dire: non ha tempo

2. si dice; si chiama:
dobro se pravi po nemško gut bene in tedesco si dice gut
vasi se pravi Podgrad il villaggio si chiama Podgrad

3. cioè, vale a dire:
Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave il Pakistan Orientale, vale a dire il Bangladeesh è stato colpito dalle alluvioni

pravljičar samostalnik
1. (pisec pravljic) ▸ meseíró, mesemondóZnamenita pravljičarja brata Grimm sta svoje pravljice črpala iz ljudskega izročila. ▸ A híres meseírók, a Grimm fivérek a néphagyományból merítették meséiket.
2. (pripovedovalec pravljic) ▸ mesemondóZgodbo pripoveduje kot pravljico na isti način, kot so pravljičarji pripovedovali zgodbe v njenem afriškem otroštvu. ▸ A történetet meseszerűen mondja el, úgy, ahogyan a mesemondók meséltek az afrikai gyermekkorában.
Učitelj mora znati igrati in biti pravljičar, ki ustvari posebno ozračje v razredu in razume to starostno skupino. ▸ A tanárnak tudnia kell játszani és jó mesemondónak kell lennie, aki különleges légkört teremt az osztályteremben, és érti ezt a korosztályt.

3. (kdor pripoveduje laži ali zavaja) ▸ mesemondó
Zato se je prijela opazka, da danes v policiji najbolje uspevajo "pravljičarji", tisti torej, ki šefom povedo, kako je vse v najlepšem redu. ▸ Innen ered az a megfigyelés, hogy a rendőrségnél ma a „mesemondók” a legsikeresebbek, azok, akik elhantálják a főnökeiknek, hogy minden micsoda rendben van.