Franja

upira|ti se¹ (-m se) upreti se

1. čete, posameznik, napadu, navalu: Widerstand leisten (gegen); (kljubovati) sich wehren gegen, (jemandem) trotzen, sich sträuben gegen; izvajanju ukazov, predpisov: sich (einer Sache/jemandem) widersetzen, z delovanjem: (einer Sache) entgegenwirken, Front machen gegen

2. (zdržati) pritisku, napadu: standhalten

3. posadka, čete poveljniku, ljudstvo oblasti: rebellieren (gegen), revoltieren, čete, posadka: meutern; otrok, mladostnik: rebellisch werden
|
upirati se z vsemi štirimi sich mit Händen und Füßen gegen (etwas) sträuben

upira|ti se² (- se) upreti se dejanje, naloga: komu (jemandem) widerstreben; hrana komu (jemandem) nicht schmecken, (jemanden) anwidern

upírati se to resist (komu someone); to offer (ali to put up) resistance; to oppose; to be reluctant

upírati se se skušnjavi to resist a temptation
upírati se se mrazu to resist frost
upira se mi (studi se mi) it disgusts me
mleko se mi upira I loathe milk
upira se mi, da bi to storil I am reluctant to do it

upírati se -am se nedov., пруча́тися -ча́юся недок., проти́витися -влюся недок., протистоя́ти -стою́ недок., повстава́ти -таю́ недок.

aretacija samostalnik
(odvzem prostosti) ▸ letartóztatásKmalu po aretaciji je bil odpeljan v ljubljanski pripor. ▸ Letartóztatása után elvitték a ljubljanai fogdába.
Med aretacijo in sojenjem dne 22. decembra 1930 je preživel 108 dni v zaporu. ▸ Letartóztatása és 1930. december 22-i tárgyalása között 108 napot töltött börtönben.
Odtlej so v Veliki Britaniji sprožili več preiskav, ki so vodile v aretacije več deset ljudi. ▸ Azóta több nyomozás is indult az Egyesült Királyságban, amelyek több tucat ember letartóztatásához vezettek.
Izvedli so tudi več aretacij. ▸ Több letartóztatás is történt.
Povrhu vsega se je še izogibal aretaciji in z avtomobilom ogrožal policistovo življenje. ▸ Ráadásul a letartóztatás elől kitérve a rendőr életét is veszélyeztette autójával.

avtoriteta samostalnik
1. (vpliv; moč) ▸ tekintély, autoritásMati Tereza je zaradi svojega humanitarnega dela postala oseba z veliko moralno avtoriteto. ▸ Teréz anya a humanitárius munkája miatt nagy erkölcsi tekintélynek örvendő személy lett.

2. (priznan strokovnjak) ▸ tekintélyToda čeprav je predsednik države, ni najvišja politična avtoriteta v državi. ▸ Bár államfő, mégsem a ország legnagyobb politikai tekintélye.
V strokovni javnosti pa velja za nesporno avtoriteto na civilnem področju. ▸ A szakmában megkérdőjelezhetetlen tekintélynek számít a polgári területen.
Zdravnik ni več absolutna avtoriteta, ki odloča o vsem. ▸ Az orvos már nem a mindenről döntő, megkérdőjelezhetetlen tekintély.

3. (oblast; vodstvo) ▸ tekintély, hatalom

braníti to defend (pred from, proti against); to protect; to shield; (prepovedati) to prohibit, to forbid

braníti komu to restrain someone (from doing something), to forbid someone (to do something); (na sodišču) to defend, to advocate, to plead for
braníti svojo pravico to maintain one's right
braníti se to defend oneself, (upirati se) to resist, to withstand
braníti se česa (odklanjati) to refuse, to decline
tudi najmirnejši človek se brani, če je napaden (figurativno) even a worm will turn

gabi|ti se (-im se/-i se)

1. gabim se (jemanden) anekeln, anwidern
gabiti se sam sebi sich vor sich selbst ekeln

2. gabi se mi fizično: anekeln (maščoba se mi gabi das Fett ekelt mich an); mrčes: sich vor … grausen (pajki se ji gabijo sie graust sich vor Spinnen)

3. gabi se mi moralno: Abscheu erregen (komu bei jemandem)

4. misel, zgodnje vstajanje …: zuwider sein (to se mi gabi das ist mir zuwider)
| ➞ → gnusiti se, ➞ → studiti se, ➞ → upirati se

nasprot|ovati (-ujem) (ugovarjati, biti v nasprotju) widersprechen; (biti v nasprotju) widerstreiten, zuwiderlaufen; (oponirati, upirati se) (einer Sache) entgegenwirken, Opposition machen (gegen), (einer Sache) opponieren; (upreti se) sich gegen (jemanden/etwas) stellen, (jemandem/einer Sache) entgegentreten, sich widersetzen

pritísk (-a) m

1. pressione:
pritisk na tipko pressione del tasto
odstopil je na pritisk javnega mnenja diede le dimissioni su pressione dell'opinione pubblica
moralni, politični pritisk pressioni morali, politiche

2. fiz., med. pressione; tensione; fiziol. stretta, bisogno:
pritisk znaša 1000 milibarov la pressione (atmosferica) è di 1000 millibar
lonec na pritisk pentola a pressione
med. krvni pritisk pressione, tensione sanguigna
greben visokega zračnega pritiska slabi la zona di alta pressione si va indebolendo
teh. osni pritisk pressione assiale
fiziol. pritisk na vodo tenesmo vescicale
pritisk na blato bisogno di defecare

3. pren. pressione:
upirati se gospodarskemu in raznarodovalnemu pritisku contrastare le, resistere alle pressioni economiche e snazionalizzatrici
šport. žarg. pritisk na nasprotnika serrate (finale)
šport. pritisk na pedal pedalata

protestira|ti (-m) (proti gegen) protestieren, (ugovarjati) Einspruch erheben, sich verwahren gegen; (upirati se čemu) aufbegehren gegen; (vložiti menični protest) einen Protest einlegen

štíri four

po štíri in štíri four by four
po vseh štírih on hands and knees
med štírimi očmi in private, confidentially, (med nama) between ourselves, between you and me, this is for your private ear
ura še ni štíri it isn't four (o'clock) yet
biti štíri leta star to be four (years old)
jesti za štíri to eat like a wolf
piti za štíri to drink like a fish
delati za štíri to work like a nigger
lesti po vseh štíriih to creep (ali to go) on all fours
upirati se z vsemi štírimi to oppose with might and main

upírati

upirati pogled v fixer (ali attacher) son regard (ali ses yeux) sur quelqu'un ali quelque chose
upirati se v kaj s'appuyer sur ali contre, s'arc-bouter contre quelque chose
upirati se (figurativno) résister, s'opposer à, faire résistance à, opposer de la résistance à, répugner à, se regimber contre quelque chose
upirati se skušnjavi résister à la tentation
upirati se (jed) avoir du dégoût pour

upírati (-am) | upréti (uprèm)

A) imperf., perf.

1. puntare, appoggiare:
upirati komolce v kolena appoggiare i gomiti sui ginocchi

2. puntare, rivolgere:
upirati pogled, oči v koga puntare, rivolgere gli occhi, lo sguardo su qcn.

B) upírati se (-am se) | upréti se (uprèm se) imperf., perf. refl.

1. puntare:
upirati se z nogami ob tla puntare i piedi a terra

2. resistere, opporre resistenza; difendersi:
aretirani se ni upiral l'arrestato non oppose resistenza
obkoljeni so se uspešno upirali gli accerchiati si difendevano validamente

3. sollevarsi, ribellarsi, insorgere; contrastare; contestare:
upreti se zavojevalcu insorgere contro l'invasore
upirati se povelju ribellarsi all'imposizione
upirati se zakonitemu redu contestare l'ordine costituito

4. rivoltarsi, schifarsi; ripugnare:
meso se mi je uprlo mi sono schifato della carne
upira se mi spet in spet govoriti o tem mi ripugna rivangare la stessa cosa

5. battere (contro), risplendere (del sole)

6. opporsi, contrastare; andare contro:
upirati se vetru andare contro vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. noge se mu upirajo cammina con difficoltà
matematika se mu upira stenta a imparare la matematica
želodec se mu upira ha disturbi di stomaco
to se upira zdravemu razumu ciò è contrario al buon senso, contraddice il buon senso

upírati

upirati pogled v poner la mirada (ali clavar la vista) en
upirati se oponer resistencia, resistir; (biti zoprn, odvraten) repugnar
upirati se skušnjavi resistir a la tentación
upira se mi (jesti) me repugna (comer)
upirati se (da bi kaj storili) resistirse (a hacer a/c)

upírati -am (se) nedov. a (se) sprijini, a (se) rezema

upírati se
1. a se împotrivi, a se opune
2. a rezista
3. a se revolta
4. a repugna

upre|ti se² [é] (-m se) upirati se

1. čemu, komu: Widerstand leisten (gegen), izvajanju ukazov, predpisov: sich (einer Sache/jemandem) widersetzen, z delovanjem: Front machen gegen

2. (zdržati) pritisku, napadu: standhalten
odločno se upreti čemu (einer Sache) Einhalt gebieten

3. posadka, čete poveljniku, ljudstvo oblasti: rebellieren (gegen), revoltieren, čete, posadka: meutern, ljudstvo: sich erheben

vihár tempestad f (tudi fig) ; viento m huracanado; huracán m

na morju tormenta f, borrasca f, temporal (en el mar)
snežni vihar temporal m de nieve
upirati se viharju (na morju) aguantar un temporal
vihar v kozarcu vode tempestad en un vaso de agua

zadnja noga ženski spol das Hinterbein, lovstvo der Hinterlauf, der Sprung
postaviti se na zadnje noge pes: schönmachen, zajec: Männchen machen, figurativno (upirati se) sich auf die Hinterbeine stellen

zób¹ -a tooth, pl teeth; (glavnika) tooth; (čipk) jag; (skale) jag; (žage) tooth, jag

zób kočnik molar, grinder, molar (ali grinding) tooth
zób mlečnik milk tooth
zób podočnik canine, dogtooth, (gornje čeljusti) eyetooth
zób sekalec incisor
zób strupnik poison fang
zób čekan fang, (veprov, slonov) tusk
zób kolesa cog, tooth
modrostni zób wisdom tooth
gnil zób rotten (ali decayed) tooth
majav zób loose tooth
mlečni zóbje milk teeth, baby teeth, first teeth
drugi, stalni zóbje second, permanent teeth
spodnji (zgornji) zóbje lower (upper) teeth
sprednji zóbje front teeth
umeten zób false tooth, artificial tooth
zdrav zób sound tooth
vrsta umetnih zob denture
brez zób toothless
škrbina zóba stump of a tooth
zób za zób, oko za oko an eye for an eye, measure for measure, retaliation, (latinsko) lex talionis
zób časa (figurativno) the ravages of time
do zob oborožen armed to the teeth
dobivanje zob cutting teeth, dentition, teething
izdrtje zoba extraction
jezik za zobé! (= molči!) shut up!, hold your tongue!
boriti se z zóbmi in nohti (= na vso moč) to fight tooth and nail
dobiti kaj za pod zób to have a snack, pogovorno to get some grub
dobivati (prve) zóbe to be cutting one's teeth, to be teething
dobiti zóbe to cut one's teeth, to teethe
zób me (zelo) boli I have (a bad) toothache, my tooth aches
(o)čistiti si zóbe to clean (ali to brush) one's teeth
ničesar ne imeti za pod zób to have nothing to eat, to have neither bite nor sup
izdreti zób to pull a tooth
dati si izdreti zób to have a tooth out, to have a tooth pulled
plombirati zób to stop (ali to fill) a tooth
pokazati zóbe to show one's teeth
človek bi si pri tem polomil zóbe (figurativno) it's a hard nut to crack
tu si boste polomili zóbe (figurativno, to je za vas posebno nevarno) that's where you'll come to grief
priti ljudem v zóbe (figurativno) to become the talk of the town
stisniti zóbe to clench one's teeth, to set one's teeth, (figurativno) to keep a stiff upper lip
škripati, škrtati z zóbmi to gnash (ali to grind, to grit) one's teeth
trebiti si zóbe to pick one's teeth
upirati se zóbu časa to stand the test of time
vsi jo vlačijo po zóbeh everyone's talking (ali gossiping) about her
vreči komu kaj v zóbe (figurativno, v obraz) to cast something in someone's teeth