učen|ec1 [ê] moški spol (-ca …)
1. der Schüler (gostujoči Gastschüler, povprečen Durchschnittsschüler, osnovne/ljudske šole Volksschüler, pomožne šole Hilfsschüler, posebne šole Sonderschüler, samostanske šole Klosterschüler, zgleden/vzoren Musterschüler); določenega razreda: der -[kläßler] klässler (prvega [Erstkläßler] Erstklässler, tretjega [Drittkläßler] Drittklässler)
zunanji učenec der Externist, der Externe
izdelek učena die Schülerarbeit
dodatni pouk za boljše učence der Leistungskurs
število učencev v razredu die Klassenstärke
zastopstvo učencev die Schülervetretung
zastopnica/zastopnik učencev die Schülervertreterin/ der Schülervertreter
učenci množina Schüler množina, die Schülerschaft
2.
učenec v gospodarstvu (vajenec) der / die Auszubildende (Azubi)
Zadetki iskanja
- učen|ec2 [ê] moški spol (-ca …) religija der Jünger (tudi figurativno)
učenci množina Jünger množina, samo figurativno : die Gefolgschaft - učénec -nca m učenik, đak, šegrt: učenec osnovne šole; Platon je bil Sokratov učenec, učenec v gospodarstvu
učenik u privredi - učénec, učénka alumno m , -mna f ; escolar m , -ra f ; disápulo m , -la f ; (na privatni šoli) colegial m -la f
učenec v obrti aprendiz m, -za f - učênec schoolboy, pupil; scholar; learner; (srednje šole) secondary schoolboy; figurativno (privrženec) disciple, follower
učênci pl (enega razreda) the class
učênec v gospodarstvu apprentice
učênec šofer learnerdriver - učênec, -nka élève moški spol, ženski spol , écolier, -ére moški spol, ženski spol , (na privatni šoli) collégien, -ne moški spol, ženski spol , disciple (samo moški spol) , (v obrti) apprenti, -e moški spol, ženski spol
- učênec (-nca) | -nka (-e) m, f
1. scolaro (-a), alunno (-a):
učenci osnovne šole gli scolari delle elementari
učenci VIII. razreda so šli na izlet la scolaresca dell'VIII classe è andata in gita
2. allievo (-a); discepolo (-a); apprendista:
Leonardo je bil Verrocchiev učenec Leonardo fu allievo del Verrocchio
3. pren. discepolo (-a), seguace:
Kantov učenec seguace di Kant
knjiž. Eskulapov učenec discepolo di Esculapio, medico
rel. Kristusovi učenci gli Apostoli - učênec -nca m., у́чень у́чня ч., школя́р -а́ ч.
- učênec -nca m (-nka -e ž)
1. elev (-ă), şcolar (-ă)
2. ucenic; discipol - aritmetičen pridevnik
(o računanju) ▸ aritmetikai, számtani, aritmetikusaritmetični operator ▸ aritmetikai operátoraritmetični izračun ▸ aritmetikai számításaritmetični problem ▸ aritmetikai problémaaritmetično znanje ▸ aritmetikai tudásaritmetična strategija ▸ aritmetikai stratégiaaritmetične sposobnosti ▸ aritmetikai képességekaritmetično dejstvo ▸ aritmetikai tényaritmetična operacija ▸ aritmetikai műveletUčenec z lahkoto in hitro rešuje različne aritmetične in geometrijske naloge. ▸ A tanuló könnyedén és gyorsan old meg különböző aritmetikai és geometriai feladatokat.
Povezane iztočnice: aritmetično povprečje - čarovnišk|i (-a, -o) Zauber- (fomula die Zauberformel, trik der Zaubertrick, učenec der Zauberlehrling), Hexen- (kotel der Hexenkessel, proces der [Hexenprozeß] Hexenprozess, sabat/zborovanje der Hexensabbat, mazilo die Hexensalbe)
- disleksija samostalnik
(motnja) ▸ diszlexiatrpeti za disleksijo ▸ diszlexiában szenvedučenec z disleksijo ▸ diszlexiás tanulóotrok z disleksijo ▸ diszlexiás gyerekOtrok z disleksijo ima težave pri branju in pisanju. ▸ A diszlexiás gyermeknek gondjai vannak az olvasással és az írással. - domači samostalnik
1. (sorodniki) ▸ otthoniak
Zakaj je izbrala njega, ni vedel ali razumel nihče od domačih. ▸ Hogy miért őt választotta, azt a családjában senki sem tudta vagy értette.
Resnično redek je bil učenec, ki je povedal, da mu je pomagal kdo od domačih. ▸ Ritka volt az a diák, aki azt mondta, hogy valaki otthon segített neki.
V trgovino jo pelje ata ali kdo od domačih. ▸ A boltba az apja vagy az otthoniak közül más viszi el.
2. (ekipa, ki gosti tekmo) ▸ hazaiak
Domači so v 15. minuti po protinapadu celo povedli. ▸ A hazaiak a 15. percben egy ellentámadás után még vezetést is szereztek. - ekstêren (-rna -o) adj. knjiž. (zunanji) esterno:
eksterni učenec esterno - Eskulápov (-a -o) adj. knjiž. di Esculapio:
pren. Eskulapov učenec discepolo di Esculapio, medico - gospodarstv|o srednji spol (-a …) die Wirtschaft, -wirtschaft (celotno Gesamtwirtschaft, denarno Geldwirtschaft, dirigirano Zwangswirtschaft, državno Staatswirtschaft, finančno Finanzwirtschaft, kolektivno Kollektivwirtschaft, komunalno Kommunalwirtschaft, lesno Holzwirtschaft, lovsko Jagdwirtschaft, menjalno Fruchtwechselwirtschaft, Tauschwirtschaft, naftno Ölwirtschaft, narodno Volkswirtschaft, naturalno Naturwirtschaft, Naturalwirtschaft, pašno Weidewirtschaft, pašno-košno Mähweidewirtschaft, plansko Planwirtschaft, plinsko Gaswirtschaft, svetovno Weltwirtschaft, toplotno Wärmewirtschaft, travno Feldgraswirtschaft, tržno Marktwirtschaft, vodno Wasserwirtschaft, zasebno Privatwirtschaft, zbiralno Sammelwirtschaft)
minister za gospodarstvo der Wirtschaftsminister
ministrstvo za gospodarstvo das Wirtschaftsministerium
kmečko gospodarstvo die Hofstelle, landwirtschaftlicher Betrieb
polkmečko gospodarstvo der Zuerwerbsbetrieb
gozdno gospodarstvo das Forstunternehmen, der Forstbetrieb, die Waldwirtschaft, Forstwirtschaft
socialno tržno gospodarstvo soziale Marktwirtschaft
stanovanjsko gospodarstvo das Wohnungswesen
kar se tiče gospodarstva in Wirtschaftsdingen
učenec v gospodarstvu der Auszubildende (Azubi)
učenka v gospodarstvu die Auszubildende - gostujoč|i [ó] (-a, -e) gastierend, Gast- (dirigent der Gastdirigent, docent der Gastdozent, profesor der Gastprofessor, režiser der Gastregisseur, slušatelj der Gasthörer, slušateljica die Gasthörerin, učenec der Gastschüler, učenka die Gastschülerin, moštvo die [Gastmannschaft] Gastmannschaft)
- indolénten indolent; indifférent, insensible, indolore; apathique, insouciant, fainéant, oisif
indolenten učenec (delavec) écolier moški spol (ouvrier moški spol) indolent
indolentne bezgavke glandes ženski spol množine indolentes (ali indolores) - izgubíti (-ím) | izgúbljati (-am)
A) perf., imperf. perdere; smarrire:
izgubiti dokumente perdere i documenti
izgubiti svojce perdere i parenti
izgubiti barvo, lesk perdere il colore, lo smalto; scolorire
izgubiti sluh, vid perdere l'udito, la vista
izgubiti zavest perdere coscienza
izgubiti bitko perdere la battaglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. učenec je izgubil leto lo scolaro ha perso l'anno
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo
izgubljati ugled v javnem mnenju scadere nell'opinione pubblica
pren. izgubiti srce innamorarsi
pren. izgubiti tla pod nogami perdere terreno sotto i piedi
izgubiti višino (letalo) perdere quota
pren. izgubiti živce perdere i nervi
pren. izgubiti kaj iz vida perdere qcs. di vista
šport. izgubiti plošček, žogo perdere il puck, il pallone
PREGOVORI:
kjer nič ni, še cesar pravico zgubi cento ladri non possono spogliare un uomo nudo
B) izgubíti se (-ím se) | izgúbljati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. perdersi:
izgubiti se v gozdu perdersi nel bosco
za fantom se je izgubila vsaka sled dal giovane si sono perdute tutte le tracce
2. (postati, postajati neviden, neslišen) perdersi:
pokrajina se je izgubljala v megli il paesaggio si perdeva nella nebbia
3. (skoraj neopazno oditi) sparire, eclissarsi; svignarsela:
gostje so se drug za drugim izgubljali gli ospiti si eclissavano uno dopo l'altro
4. (prenehati biti, obstajati) estinguersi; scomparire:
stare navade se izgubljajo le vecchie usanze vanno scomparendo
5. (biti prevelik, previsok) sguazzare:
izgubiti se v obleki sguazzare nel vestito - izkljúčen exclusive; (izločen) eliminated; (dvom) excluded, precluded; (dijak iz šole) expelled from school, sent down
popolnoma izkljúčeno je it is out of the question; it is quite impossible
učenec je bil izkljúčen iz šole the pupil has been expelled from school