Franja

tuj¹ (-a, -e) fremd, povsem: človek, kraj: wildfremd
tuj čemu -fremd
(sistemu systemfremd, stroki fachfremd, po bistvu wesensfremd, telesu körperfremd, siceršnji ponudbi sortimentsfremd, v deželi landfremd, v kraju ortsfremd, vrsti artfremd); matematika množici: fremd, števili: teilerfremd
drug drugemu tuj gegenseitig fremd
tuja država ein fremder Staat
tuja krivda pravo das Fremdverschulden
tuja oblast die Fremdherrschaft
tuja snov der Fremdstoff
tuja valuta die Auslandswährung, Fremdwährung
brez tuje pomoči selbst, selbständig
tuje beljakovine množina das Fremdeiweiß
tehnika tuje vzbujanje die Fremderregung
zavarovanje tuje stvari die Fremdversicherung
tuji kapital das Fremdkapital
pretiran tuj vpliv die Überfremdung
na tuj račun auf fremde Kosten
pod tujim imenom unter fremdem Namen
figurativno kititi se s tujim perjem sich mit fremden Federn schmücken

tuj² (-a, -e) (nedomač) unvertraut, nicht vertraut; fremd
biti tuj komu misel, način ravnanja ipd.: [fernliegen] fern liegen
nič človeškega mi ni tuje nichts Menschliches ist mir fremd
počutiti se tujega otrok: fremdeln

túj strange; (inozemski) foreign, outlandish; (nepoznan) unknown; (državljan) alien

túj državljan, -nka foreigner
túj jezik foreign language
túja beseda foreign word
na tújem abroad
pod tújim imenom under an assumed name
tekma na tújem igrišču an away match

túj étranger, d'autrui , (nepoznan) inconnu

na tujem à l'étranger
tuja beseda mot étranger (ali savant)
tuj jezik langue étrangère
tuj kapital capitaux étrangers (ali empruntés)
na tuje iti quitter le pays, émigrer
na tuj račun pour le compte d'autrui (ali d'un tiers)
mešati se v tuje zadeve s'immiscer (ali s'ingérer) dans les affaires d'autrui, se mêler des affaires d'autrui
pod tujim imenom sous un nom emprunté (ali d'emprunt)
tujega se počutiti se sentir dépaysé

túj (-a -e)

A) adj. altrui:
posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

2. estraneo, forestiero:
uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

3. altro:
ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

4. straniero, estero; forestiero:
učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
tuj državljan cittadino straniero

5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
počutiti se tujega sentirsi estraneo

6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

7. estraneo, lontano:
vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
biti tuj essere impersonale, distaccato
živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
lingv. tuj element esotismo
šport. tuji igralec oriundo
hist. tuji vojak ausiliario

B) túji (-a -e) m, f, n
misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
iti na tuje andare all'estero

túj -a -e
1. tuđ: ti si mi tuj; vsi ste mi -i; vse mi je -e; -i ljudje so v hiši; živeti na tuj račun; -ega nočemo, svojega ne damo
tuđe nećemo, svoje ne damo
2. tuđ, stran: govori več -ih jezikov
govori više stranih jezika; oditi v -i svet
otići u strani svijet, otići na stranu, u tuđinu

túj extranjero; forastero ; (nepoznan) desconocido ; (pripadajoč drugim) ajeno

pod tujim imenom bajo nombre supuesto
tuja beseda palabra f extranjera, extranjerismo m
tuj jezik lengua f extranjera, idioma m extranjero
na tuj račun por cuenta ajena
tuj denar moneda f extranjera
tuji vrednostni papirji valores m pl extranjeros
krasiti se s tujim perjem (fig) adornarse con plumas ajenas
priti v tuje roke caer en manos ajenas
pouk tujih jezikov enseñanza f de lenguas extranjeras
tuj kapital capitales m pl extranjeros

túj, túji prid., чужи́й прикм., інозе́мний прикм., сторо́нній прикм.

túj -a -e prid. străin; extrinsec

tuj jezik moški spol die Fremdsprache
pouk/učitelj tujega jezika der Fremdsprachenunterricht, der Fremdsprachenlehrer, Sprachlehrer
korespondent za tuj jezik der Fremdsprachenkorrespondent
v tujem jeziku fremdsprachig, fremdsprachlich
znanje tujega jezika/tujih jezikov Fremdsprachenkenntnisse množina

absonant [ǽbsənənt] pridevnik (absonantly prislov) (to, from)
protisloven; tuj; naspameten; neubran, neskladen

advenedizo tuj

advenedizo m tujec; povzpetnik

adventicio tuj; nenaden, nepričakovan

adventitious [ædvəntišəs] pridevnik (adventitiously prislov)
slučajen, naključen; po sreči (naključju) pridobljen; postranski; tuj

ajeno tuj, drugim pripadajoč; različen, neprimeren; pomanjkljiv; nevešč

ajeno de (la) verdad zlagán, neresničen
estar ajeno de a. nobenih obvestil ne imeti o čem
estar ajeno de sí pozabiti nase; ves iz sebe biti
muy ajeno de hacer a. daleč od tega, da bi kaj napravil

alien¹ [éiliən] pridevnik (from, to)
nasproten, različen; tuj, nenavaden

it is alien to my purpose nimam namena

aliēnigena -ae, m (aliēnus in *genere = gīgnere) v tujini rojen, inozemski, tuj, zunanji: alienigenarum hominum studiis Ci., suos deos... aut alienigenas colere Ci., hostis al. L., hostes al. Ci., libentius alienigenis quam domesticis testibus uti Ci., homo longinquus et alienigena Ci., neque vino alienigenā, sed patriae usurus Gell. (prim. vinum indigena Plin.); kot subst. masc. = inozemec, tujec: si ipse alienigena (kot tujec) imperii potiretur N., quid alienigenae de vobis loqui soleant Ci., nos alienigenae et externi Cu.

aliēnigenus 3 (aliēnus in *genere = gīgnere)

1. tujega rodu, tuj, inozemski: exempla, sanguis Val. Max., pisces, semina Col., sacra Sen. ph.

2. sestavljen iz med seboj si tujih delov = različen: alienigenis ex partibus esse, alienigenis rebus constare Lucr.

aliēno

A) agg.

1. knjižno tuj

2. nenaklonjen, nasproten:
un uomo alieno da compromessi človek, ki so mu kompromisi tuji, brezkompromisen človek

B) m (f -na) bitje z drugega planeta (v znanstveni fantastiki), marsovec

aliēnus 3 (disimilirano iz aliīnus; alius) „ki pripada komu drugemu“, „koga drugega“ (ne moj, tvoj, naš itd.), od tod:

I.

1. tuj: puer, aedes (pl.), mos Ter., mores N., coniunx H., vir L., servus Q., domus Ci., opes Ci., S., N., pecuniae Ci., suos agros colebant, non alienos appetebant Ci., suo alienoque Marte L. na privajen in neprivajen način bojevanja, alienus pavor (= pavor aliorum, subj. gen.) L., toda: metu alieno Ter. (aliorum, obj. gen.) iz strahu pred drugimi, cum aliena est oratio Pl. ko ima kdo drug besedo, sternitur infelix alieno volnere V. od rane, namenjene drugemu, alienis mensibus aestas V. v tujih (= zimskih) mesecih, mālis alienis ridere H. (preg. po Hom. γναϑμοῖσι γελώων ἀλλοτρίοισι) s potajenim obrazom smejati se, posmehovati se; pogosto aes aliēnum (redko alienum aes; gl. aes) tuj, izposojen denar = dolgovi: Ci., S., L. idr. (prim. aliena nomina S. tuji dolgovi): subst. aliēnum -ī, n tuja last, tuje imetje (blago): largiri ex alieno C. ali de alieno L., Iust., ex alieno praedari L., alieni appetens, sui profusus S., exstruere aedificium in alieno Ci. na tujem zemljišču, nihil alieni curare Ci. za nobene tuje zadeve; pl.: aliena curare Ter. za tuje zadeve, nostra vendamus, aliena emamus Ci., volvens aliena vitellus H. tujo tvarino, furor aliena vastandi Sen. ph. tujo zemljo.

2. occ.
a) tuj = ne soroden, neznan (naspr. meus, tuus, suus itd., propinquus, affinis, amicus, familiaris ipd.): ille si me alienus affinem volet Ter., quorum matres numquam alienas existimavit Ci. = je vedno prišteval k svoji rodbini, heres alienior Ci., homines alienissimi Ci. čisto tuji ljudje, quid faceres pro homine propinquo, cum propter alienissimum de officio decedis Ci.; z a(b): homo familiarissimus, non alienus a matris eius genere Ci., alienissimus a Clodio Ci.; z dat.: non alienus sanguine regibus L.; subst. aliēnus -ī, m tujec: neu malis alienos adiungere quam sanguine coniunctos retinere S., quos non solum alieni, sed etiam sui tributes reppulerunt Ci., cives potiores quam peregrini, propinqui quam alieni Ci., in longinquos, in propinquos, in alienos, in suos irruebant Ci., se suaque omnia alienissimis crediderunt C. popolnoma tujim ljudem.
b) tuj = inozemski: religio, loca externa et aliena Ci., pro sua patria, pro aliena re publica Ci., aliena exempla et domestica Ci., Graeca nomina aut aliena Plin., arbor ex alieno petita orbe Plin.; subst. aliēnus -ī, m tujec, inozemec: hic apud me cenant alieni novem Pl., tot linguae,... ut externus alieno paene non sit hominis vice Plin.
c) tuj = zoprn: alienus odor opplet nares Varr., fit quoque, ut (nebula) in nostrum cum venit denique caelum, corrumpat reddatque sui simile atque alienum Lucr. nam zoprno.

II. pren.

1. od koga drugega odvisen, nesamostojen (naspr. suus): (Epicurus) in physicis totus alienus est Ci.

2. „odtujen“ komu, čemu, nenaklonjen, nasproten, neprijazen, sovražen, brezbrižen za kaj, do česa (naspr. amicus, familiaris, coniunctus): ex alienissimis sociis amicissimos reddere Ci., neque solum illis aliena mens erat S. pa niso bili le oni sovražnega mišljenja; z a(b): hic se popularem dicere audet, me alienum a commodis vestris Ci., a litteris alienus Ci. v pisanju neizvéden (nevešč), si est a me alienior Ci., numquam a poëtice alienus fui Plin. iun.; z dat.: Muciani animus Vespasiano non alienus T., domus his aliena malis H. takemu početju (kovarstvu) neprijazna, ambitioni alienus Sen. ph.; z gen. (substantivno): ioci non alienus O. ki ne mrzi šal, ille eos in domum D. Bruti perducit, quod foro propinqua erat neque aliena consili S. in ne sovražna naklepu; subst.: vel alienissimus rusticae vitae Col. tudi najočitnejši sovražnik.

3. nasproten, neprimeren, neprikladen, neumesten, neskladen: alienā aetate Pl., alieniore aetate Ter., ille sensim dicebat, quod causae prodesset, tu cursim dicis aliena Ci., aliena ac nihil profutura petere S., aliena loqui O., Cels. neumestne reči govoriti, neumnosti govoriti (v blaznosti), toda: aliena verba Ci. besede v nepravem pomenu (naspr. propria), translata et aliena verba Ci. besede v prenesenem in nepravem pomenu, cetera ex prosae orationis usu alieniora praetermisimus Gell.; hanc rem tractare non alieno loco videor Q., alieno gaudia vultu semper erant Val. Fl. rajši bi se bil (ti) jokal kakor smejal; z abl.: quaestus maxime alienus ingenio suo Pl., nihil alienum vitā superiore Ci., alienum meā naturā, existimatione mea, dignitate imperii Ci., aut suā naturā aut tempore alienum Ci., utrumque homine alienissimum Ci.; z a(b): sententia aliena a re publica nostra S., labor alienus ab aetate nostra Ci., dolor est motus alienus a sensibus Ci. nasproten čutilu, a natura non alienum Ci., haec alienissima a mansuetudine vestra sunt Ci.; z dat.: alienum suis rationibus existumans S., non est alienum meis rationibus istum reservari Ci., quod huic causae est alienum Ci.; z gen. (substantivno): omnia, quae essent aliena firmae et constantis assensionis Ci. neskladno z..., quis alienum putet eius esse dignitatis... exquirere Ci., aliarum rerum aliena Lucr. neskladno z drugimi podobami, nenavadno; z ad: tempus ad committendum proelium alienum C., nec aptius est quidquam ad opes tuendas quam diligi nec alienius quam timeri Ci.; pogosto non alienum est Ci., Q. ni neumestno, primerno je, ali non alienum (esse) videtur C., N. ne zdi se (mi) neumestno, zdi se (mi) primerno (oboje z inf.), non alienum (esse) arbitror explicare Ci.

4. neprimeren, neugoden, kvaren, škodljiv: alieno loco proelium committere C., exspectare, ut suo potius tempore mercatorem admitterent quam celerius alieno Varr., alieno tempore occidere aliquem Ci. ali locare alienissimo tempore Ci. ob najbolj neugodnem času; z dat.: alienissimo sibi loco, contra opportunissimo hostibus conflixit N., ignoratio rerum aliena naturae deorum est Ci., cibi stomacho non alieni Cels., ambulare nisi sanis alienum est Cels.