Franja

Zadetki iskanja

  • trȅska ž (ijek., ek.)
    1. trušč: od velike -e sav se carev dvor zatrese
    2. treskanje: čuje se neka treska vrata i prozora
    3. rožljanje, ropotanje: nastade opče čavrljanje i treska noževa, vilica i tanjura
  • trȅska ž zool. trska, polenovka, Gadus morrhua, gl. tudi trijeska
  • tréska splinter; (wood) chip

    suh kot tréska (as) thin as a poker (ali a lath)
  • tréska éclat moški spol de bois
  • tréska ž trijeska, treska: goreča treska; s -ami svetiti; -e klati; suh kot treska
    veoma mršav
  • tréska glej trska
  • треска f (riba) polenovka
  • āssula -ae, f (prim. āsser) treska, troha, iver, škulja, šibra: Pl., Vitr., P. F.; pl. assulae met. = z deskami opažena hiša: Furius Bibaculus ap. Suet. Soobl. āstula -ae, f: Plin. Val., piceae ali taedae astula Plin. smolnata treska, borovka; pl. astulae Ap. odkrhnjeni kamenčki; tudi hāstula -ae, f: Isid., percussarum (od strele zadetih) arborum hastulae Sen. ph.
  • bakalár -a m (it. baccalà) bakalar, treska
  • éclat [ekla] masculin drobec, odkršek; treska, iver; tresk, pok; močan sij, blisk; sijaj, krasota, blesk; svežost (polti); figuré škandal, pozornost, senzacija

    à l'abri des éclats varen pred drobci (granat ipd.)
    éclat d'obus, de bombe granatni, bombni drobci
    éclat d'os, de verre drobec kosti, stekla
    éclat du soleil močna sončna svetloba
    éclat de rire krohot
    éclat de tonnerre grom
    éclats de voix vpitje, kričanje
    action féminin d'éclat sijajno dejanje
    donner de l'éclat da(ja)ti sijaj
    être dans tout l'éclat de sa beauté biti v polnem sijaju svoje lepote
    faire un éclat, faire beaucoup d'éclat (veliko) pozornost zbuditi
    partir d'un éclat de rire bušiti, bruhniti v smeh
    provoquer un éclat napraviti sceno, škandal
    rire aux éclats krohotati se
    voler en éclats razleteti se na koščke
  • facula -ae f (demin. fax; prim. izpos. v nem. Fackel in od tod izpos. bakla v slov.) treska, plamenica, bakla: Ca., Varr., Aug.; pren.: tibi Fortuna faculam allucere vult Pl.
  • fōmes -itis, m (gl. favīlla)

    I.

    1. netivo, netilo, podnet, gorivo: Plin., Lucan., Amm., rapuitque in fomite flammam V.; metaf. netilo = povod, vzrok, izvir: Sid., disciplinarum Ap., ingenii Gell. insaniae Aug., peccati Prud.,

    2. treska: Serv., P. F. —

    II. toplota, gorkota: intepuit fomite fumeo Prud.
  • frāgmentum -ī, n (frangere)

    1. (odlomljen) kos, odlomek, drobec, iver, treska, v pl. tudi razbitine, ostanki; redko v sg.: fr. lapidis Ci. drobec, drobec kamna (= škulja), acutum (hastilis) L., ossis Cels. kostni drobec, kostni okrušek (odcep); v pl.: tribunum alii gladiis adoriuntur, alii fragmentis saeptorum Ci., fragmenta ramea V. odlomki vej, fr. navium S., fr. ramorum, tegularum L., tabularum remorumque Cu., panis Luc. fr., Plin.; pesn. metaf.: Emathiae fragmenta ruinae Lucan. ostanki tesalskega vojaštva.
  • òdljusak -ska m
    1. iver, treska
    2. škrbina: u vilici mi ostao još jedan odljusak
  • polénovka ž zool. treska, bakalar, Gadus morrhua
  • scheggia f (pl. -ge) iver, treska; drobec
  • schidia -ae, f (izpos. σχίδιον) treska, trska, iver, ostružek: VITR., taedae schidiae VITR. borove (smolnate) treske (trske).
  • surculus -ī, m (demin. surus veja, mladika)

    1. vej(ic)a, mladika, odrastek, poganjek, rozga: Cels., Col., Plin., Suet. idr., nec surculus idem Crustumiis Syriisque piris V.; surculum defringere kot znamenje zavzetja, okupacije: ut (sc. amissam possessionem) surculo defringendo usurpare videantur Ci.

    2. occ.
    a) sadika, cepič: Varr., Col., Plin. idr., da mihi ex arbore quos seram surculos Ci.
    b) drevesce: Col., ruratio omnis in … surculo Ap. v sadjarstvu (drevoreji); od tod: fructūs surculorum Cels. (drevesno) sadje.
    c) odlomljena vej(ic)a, treska, treščica, trščica, skala, iver(ek), drobir: ubi surculos corpori infixus est Cels., surculum educere, eicere Cels., surculum extrahere Plin.
    d) paličica: surculi duo erant teretes, oblonguli Gell.
    e) kot kirurški t.t. deščica: Cels. Soobl. surculum -ī, n; v pl.: Ven.

    Opomba: Sinkop. acc. pl. surclos: tertium genus seminis, quod ex arbore per surclos defertur in terram Varr.
  • trijèska ž (ijek.) treska, trska: pri sudaru sve se na -e razleti
  • tŕska ž zool. treska, bakalar, Gadus morrhua