Franja

Zadetki iskanja

  • stisn|iti (-em) stiskati

    1. roko v pest, gobo, kaj v roki: zusammendrücken, zusammenpressen
    pest (die Hand/Faust) ballen
    krčevito: verkrampfen, (krčevito oklepati) (etwas) umkrampfen
    stisniti oči die Augen zudrücken
    stisniti rep med noge den Schwanz einkneifen/einziehen
    stisniti roko komu (jemandem) die Hand schütteln, die Hand drücken
    figurativno stisniti srce komu (jemandem) das Herz schwer machen
    stisniti ustnice den Mund zusammenpressen
    stisniti zobe die Zähne zusammenbeißen
    stisniti skupaj [aufeinanderdrücken] aufeinander drücken, [aufeinanderpressen] aufeinander pressen
    stisniti v kepo ballen, zusammenballen
    stisniti koga v kot figurativno (jemanden) in die Enge treiben

    2. v obliki obroča, pas, vrv ipd.: (zadrgniti) schnüren, zusammenschnüren, einschnüren, zuschnüren
    stisniti grlo/vrat die Kehle zuschnüren

    3. (poriniti skupaj) zusammenschieben, [gegeneinanderpressen] gegeneinander pressen, zusammenpressen, ljudi: zusammendrängen

    4. roko, nogo - padajoča skala, drevo: quetschen, vrata prst einquetschen, einklemmen

    5. sok iz česa ipd.: (etwas) auspressen, ausquetschen, den Saft aus (etwas) auspressen, (etwas) entsaften

    6. v kaj: (tlačiti) einzwängen

    7. tehnika pressen, auspressen, zusammenpressen, mokro: [naßpressen] nasspressen; k čemu: anpressen an
    stisniti grozdje za vino: keltern
    stisniti olje Öl ziehen
    |
    figurativno stisniti jo (pobegniti) kneifen, auskneifen
  • stísniti to press; to compress; to squeeze (limono, oranžo a lemon, an orange)

    stísniti si roke to shake hands
    stísniti komu roko to squeeze someone's hand, to give someone a squeeze (of the hand)
    stísniti solzo iz oči to bring a tear to the eyes
    stísniti pest to clench one's hand (ali fist)
    stísniti rep med noge (figurativno) to draw in the tail, to put one's tail between one's legs
    stísniti zobe to set one's teeth
  • stísniti

    stisniti rep med noge (figurativno) serrer la queue entre les jambes, se dérober, familiarno se dégonfler
    stisniti komu roko serrer la main à quelqu'un, donner une poignée de main à quelqu'un
    stisniti komu kovanec za 10 frankov v roko glisser une pièce de dix francs dans la main de quelqu'un
    stisniti koga k sebi serrer (ali presser) quelqu'un sur son cœur (ali dans ses bras)
    stisniti se v kot se blottir dans un coin
    stisniti zobe serrer les dents
    stisniti se h komu se serrer contre quelqu'un
  • stísniti (-em) perf. glej stiskati | stisniti 1
  • stísniti -em
    1. stisnuti, stegnuti: stisniti roko, pest
    2. stisnuti, pritisnuti, priljubiti: mati stisne otroka k sebi; otrok se stisne k materi; stisniti se k zidu
    3. pritijesniti, pritesniti: stisniti sovražnika; dolžnika
    4. istisnuti: stisniti pet besed skozi zobe
    5. uturiti: stisniti komu kaj v roko
    6. prehitro ga je stisnilo
    prerano je umro; ta izpit boš menda že stisnil ekspr.
    ovaj ćeš ispit valjda položiti; rep stisniti med noge
    podviti rep; stisnjen azbest; stisnjena pločevina
    stisnut, komprimiran lim; stisnjen zrak; stisnjena slama
  • stísniti apretar; oprimir; comprimir

    stisniti koga k sebi estrechar en los brazos a alg
    stisniti pesti apretar los puños
    stisniti komu roko estrechar la mano a alg
    stisniti zobe apretar los dientes
    stisniti rep med nogé (fig) fam bajar las orejas, irse con el rabo entre piernas
    (skrivaj) komu kaj stisniti v roko poner (ali deslizar) en la mano de alg a/c
  • stísniti -em dov., сти́снути -ну док., нагніти́ти -нічу́ док., стули́ти -лю́ док., здави́ти -влю́ док., зці́пити -плю док., здуши́ти -шу́ док.
  • stísniti -nem (se) dov.
    1. a (se) strânge
    2. a presa, a comprima
    3. a stoarce
    4. a (se) înghesui
    5. a (se) restrânge
    6. a (se) strivi
  • stisn|iti se (-em) stiskati h komu sich ankuscheln an; v krču: sich verkrampfen
  • stísniti se -em se dov., зіпе́ртися -пру́ся док.
  • biceps samostalnik
    (mišica) ▸ bicepsz
    krepiti bicepse ▸ erősíti a bicepszét
    stisniti bicepse ▸ megfeszíti a bicepszét
    razkazovati bicepse ▸ mutogatja a bicepszét
    desni biceps ▸ jobb bicepsz
    močen biceps ▸ erős bicepsz
    vadba za biceps ▸ edzi a bicepszét
  • bòlj adv.

    1. (stopnjuje nekatere pridevnike in prislove) più:
    bolj zelen, oddaljen, razvit più verde, più lontano, più sviluppato
    bolj naprej, zadaj più avanti, più dietro
    bolj natanko più attentamente

    2. (izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja) più, di più:
    eden je bolj molčal kakor drug uno taceva più dell'altro
    bolj in bolj mu je všeč gli piace sempre più

    3. (izraža sorazmernost dejanja) più:
    bolj psa dražiš, huje laja più stuzzichi il cane e più abbaierà

    4. (primerja istovrstne stavčne člene med seboj) più:
    pijanci so se bolj drli kot peli gli ubriachi più che cantare urlavano

    5. (omejuje pomen pridevnika ali prislova) piuttosto:
    denarja je bolj malo di soldi ce n'è piuttosto pochi

    6.
    bolj napolniti rinzeppare
    bolj odebeliti ringrossare
    bolj stisniti ricomprimere
    bolj ukriviti ricurvare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tem bolj tanto più
    še bolj ancora (di) più
    čim bolj ... tem bolj quanto più... tanto più
    bolj kot kdajkoli quanto mai
  • gláva (-e) f

    1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
    glava mu je omahnila la testa gli crollò
    z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
    klobuk sneti z glave togliersi il cappello
    udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
    debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
    svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
    glava iz mavca testa di gesso
    glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
    zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
    umivati si glavo lavarsi la testa
    skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
    biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
    glavo pokonci su, coraggio
    pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
    odmajati z glavo scrollare il capo
    pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
    ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
    imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
    bati se za svojo glavo temere per la propria vita
    staviti glavo scommetterci la testa
    pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
    na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
    pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
    kaj plačati z glavo pagare con la vita
    za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita

    2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
    rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
    ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
    pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
    izbiti si iz glave togliersi dalla testa
    pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
    ne iti v glavo non andare in testa
    stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
    zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
    delati po svoji glavi fare di testa propria
    posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
    delati z glavo lavorare di testa
    pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
    imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
    imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà

    3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
    učena glava studioso, erudito
    visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
    kronana glava testa coronata

    4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
    glava gibanja il cervello del movimento
    glava družine capofamiglia

    5. (glavi podoben del česa):
    glava kolone testa della colonna
    glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
    glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
    glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
    voj. glava rakete ogiva del missile

    6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
    glava časopisa testata di un giornale
    glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera

    7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
    brisalna glava testina di cancellazione
    čitalna glava testina di lettura
    pisalna glava testina di registrazione

    8. (v pisalnem stroju)
    pisalna glava testina di stampa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
    ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
    ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
    pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
    imeti prazno glavo non sapere niente
    imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
    imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
    nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
    nositi glavo pokonci andare a testa alta
    odnesti celo glavo salvare la pelle
    posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
    tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
    vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
    znati iz glave sapere a memoria
    zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
    imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
    vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
    zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
    nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
    svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
    saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
    postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
    (ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
    izpuhteti iz glave passare di mente
    priti ob glavo morire ammazzato
    stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
    imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
    prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
    siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
    imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
    ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
    zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
    imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
    imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
    v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
    ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
    biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
    imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
    alp. glava cepina testa della piccozza
    anat. mišična glava parte superiore del muscolo
    elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
    etn. lovec na glave cacciatore di teste
    film. filmska glava titoli di testa
    glava sekire testa della scure
    strojn. glava stružnice testa portamandrini
    strojn. frezalna glava testa universale
    strojn. vrtalna glava portapunta
    strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
    cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
    glava kovice testa del rivetto
    žel. tirnična glava il fungo della rotaia
    PREGOVORI:
    zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
    vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
    več glav več ve quattro occhi vedono meglio
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
    riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • kep|a [é] ženski spol (-e …) zemlje, zlata, testa, masla, sprijetega snega: der Klumpen (ilovice Lehmklumpen, prsti Erdklumpen, zlata Goldklumpen); blata: medicina der Ballen ( Kotballen); (gruda) der Batzen; cvet (hortenzije): der Ball, die Kugel
    kepa snega za kepanje: der Schneeball
    tehnika kepa steklene mase das Kölbchen, das Külbel
    v kepah klumpenweise
    stiskati/stisniti v kepo v roki: ballen
  • med prep.

    1. tra, fra:
    pot pelje med dva visoka hriba il sentiero porta fra due alti monti
    pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe

    2. (za izražanje razdeljevanja) tra, fra:
    razdeliti zemljo med kmete spartire la terra fra i contadini

    3. (s tožilnikom, za izražanje pripadnosti) tra, fra:
    šteti med najboljše essere tra i migliori
    (z orodnikom) bolezen se pojavlja med otroki la malattia si manifesta tra i bambini
    razdalja med dvema točkama la distanza tra due punti
    (za izražanje stanja) med nebom in zemljo fra cielo e terra
    (za izražanje medsebojnega odnosa) tra, fra
    stiki med državami contatti fra stati

    4. (za izražanje časa) tra, fra; durante; nel corso di:
    priti med peto in šesto uro venire fra le cinque e le sei
    med tednom zgodaj vstajam durante la settimana mi alzo presto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    premalo greš med ljudi vai troppo poco fra la gente
    med drugim je povedal tra l'altro raccontò
    pog. ničesar ni bilo med nama tra (di) noi non c'è stato niente, non c'è stata nessuna relazione
    med nama (rečeno) detto fra noi
    igre med dvema ognjema palla esclusa
    pren. biti med dvema ognjema essere, trovarsi fra due fuochi
    stati med vrati stare sulla soglia
    pren. biti med kladivom in nakovalom trovarsi tra l'incudine e il martello
    med nama inter nos
    med štirimi očmi (zaupno) in camera charitatis
    obdobje med vojnama periodo interbellico
    anat. med vretenčnimi trni (ležeč) interspinale
  • môčno | močnó adv.

    1. forte, fortemente; fittamente:
    srce mu močno bije il cuore gli batte forte
    močno udrihati picchiare forte
    močno dežuje piove fortemente, a dirotto

    2. pren. molto, oltremodo:
    močno vesel allegrissimo
    močno nagnjen spiovente
    močno oslabel stremato
    močno otekel stragonfio
    močno vznemirjen esagitato, sovreccitato
    trg. močno znižan stracciato (prezzo)
    močno potegniti strattonare
    močno prizadeti scioccare
    močno se utruditi straccarsi
    močno snežiti nevischiare
    močno stisniti attanagliare
    močno stresti squassare
    močno vznemiriti esagitare; traumatizzare
    močno (za)želeti smaniare
  • nog|a1 [ô] ženski spol (-e …) anatomija das Bein, (stopalo) der Fuß; ( medicinaiksasta X-Bein, izbočena Hohlfuß, kadilska Raucherbein, kepasta Klumpfuß, konjska Pferdefuß, Spitzfuß, oksasta O-Bein, ploska Plattfuß, razmaknjena Spreizfuß; pri kipih: počivajoča/razgibana Spielbein, nosilna Standbein)
    lesena noga Holzbein
    močno se poteča noga Schweißfuß
    indijanci Črna noga Schwarzfußindianer množina
    pri prižnici: der Fuß
    figurativno težka noga pri vožnji z avtomobilom: der Bleifuß
    … noge/nog Fuß-, Bein-
    (bolezen das Fußleiden, drža die Fußstellung, glivična bolezen die Fußpilzerkrankung, odtis der Fußeindruck, Fußabdruck, zlom der Beinbruch, kad za noge die Fußwanne, letev za noge die Fußleiste, opora za nogo die Fußstütze, opornica za nogo medicina die Beinschiene, ščitnik za nogo der Beinschutz)
    ne čutiti noge kein Gefühl im Fuß haben
    podstaviti nogo komu (jemandem) ein Bein stellen
    zviti si nogo sich den Fuß vertreten
    brez noge medicina beinamputiert

    na nogi auf dem Fuß
    živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben, in großem Stil leben

    z nogo mit dem Fuß
    sunek z nogo šport der Beinschlag
    biti z eno nogo v grobu figurativno am Rand des Grabes stehen/mit einem Fuß im Grabe stehen
    dotikati se z nogo koga füßeln
    drsati z nogo pri hoji: den Fuß schleifen
    vstati z levo nogo mit dem linken Bein aufstehen
    zadreti si v nogo pri hoji: sich (etwas) in den Fuß treten
    noge množina:
    dolge tenke noge Storchbeine množina
    iksaste noge X-Beine
    z iksastimi nogami x-beinig, X-beinig
    oksaste noge Säbelbeine
    kratke krive noge Dackelbeine
    dobiti noge figurativno Beine bekommen/kriegen, Füße bekommen
    imeti mehke noge nicht mehr ganz standfest sein
    teči: kar nesejo noge (laufen) was die Beine hergeben
    laž ima kratke noge Lügen haben kurze Beine
    ne da bi si zmočil noge trockenen Fußes
    ožuliti si noge sich wund laufen
    razgibati si noge sich die Beine vertreten
    vleči noge za seboj pri hoji: die Beine nachziehen, hatschen
    komu zvezati roke in noge (jemanden) an Händen und Füßen fesseln
    nog množina:
    par nog das Beinpaar
    nega nog die Fußpflege
    potenje nog der Fußschweiß
    umivanje nog die Fußwäsche, figurativno die Fußwaschung
    razkrečenih nog spreizbeinig
    trdih nog steifbeinig
    lahkih nog schnellfüßig, leichten Fußes
    urnih nog flinkfüßig
    ploskih nog plattfüßig
    -beinig (tenkih nog storchbeinig)
    čez noge über die Füße/Beine
    spotikati se čez lastne noge über seine eigenen Füße stolpern

    med noge zwischen die Füße/Beine
    stisniti rep med noge den Schwanz einziehen (tudi figurativno)

    na nogah auf den Beinen
    bolan na nogah fußleidend
    na negotovih nogah staksig, schwach auf den Beinen, figurativno auf schwachen Beinen
    na dveh nogah auf zwei Beinen, figurativno (živ) wandelnd
    biti na nogah auf den Beinen/Füßen sein, (biti pokonci) auf sein
    biti na majavih nogah auf wackligen/schwachen Füßen stehen (tudi figurativno)

    na noge auf die Beine
    hrom na noge fußlahm
    nog na zadnje noge kreuzlahm
    dvigniti na noge auf die Beine bringen, lovstvo aufjagen, občinstvo pri koncertu ipd.: mitreißen
    pasti na noge auf die Füße/Beine fallen (tudi figurativno)
    pomagati na noge komu (jemandem) aufhelfen, auf die Beine/Füße helfen, (jemanden) auf die Beine stellen (tudi figurativno), figurativno (jemandem) auf die Sprünge helfen
    postaviti na noge aufstellen, auf die Beine/Füße stellen
    postaviti se na lastne noge figurativno sich auf eigene Füße stellen
    postaviti se na zadnje noge žival: Männchen machen, schön machen, človek: (upreti se) sich auf die Hinterbeine stellen
    šport skok na noge der Fußsprung
    šport skok na noge skrčeno der Paketsprung
    spraviti na noge auf die Beine bringen/stellen, bolnika: aufpäppeln, občinstvo: mitreißen

    od nog von den Füßen
    od mladih nog von klein auf, von den Kindesbeinen an, von jung auf
    od nog do glave von Kopf bis Fuß, von oben bis unten
    pod noge:
    metati polena pod noge Knüppel zwischen die Beine werfen, Steine in den Weg legen
    vzeti pot pod noge die Beine in die Hand nehmen, die Beine unter den Arm nehmen

    pod nogami unter den Füßen
    goreti pod nogami komu (jemandem) heiß unter den Füßen sein
    izgubiti tla pod nogami figurativno den Boden unter den Füßen verlieren

    v nogah in den Beinen

    bolečina v nogah der Fußschmerz

    za noge für die Füße/Beine
    prostor za noge die Beinfreiheit
    sprej za noge der Fußspray
    vreča za noge der Fußsack

    z nog von den Füßen
    stresti si kaj z nog (etwas) von den Füßen schütteln

    z nogami mit den Füßen/Beinen
    težave z nogami das Beinleiden
    šport kroženje z nogami das Beinkreisen
    otepati z nogami hampeln, um sich schlagen
    zvoniti z nogami mit den Beinen/Füßen baumeln
  • nôga (-e) f

    1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
    noga ga boli gli duole la gamba
    noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
    iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
    krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
    prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
    konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
    prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
    pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
    (del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
    bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
    stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
    prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
    voj. k nogi! piedarm
    na noge! in piedi!

    2. (spodnji del priprave) gamba:
    mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
    noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
    pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
    pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
    pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
    komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
    spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
    ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
    stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
    postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
    spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
    skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
    metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
    pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
    biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
    ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
    pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
    imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
    gori mu pod nogami corre un grave pericolo
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
    pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
    biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
    postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
    vstati z levo nogo aver la luna di traverso
    stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
    živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
    biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
    udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
    od mladih nog dalla più tenera età
    hitrih nog a gran passi
    šport. ščitnik za noge parastinchi
    aer. amortizacijska noga amortizzatore
    zool. noge hodilke arti toracici
    šport. odrivna noga piede di slancio
    zool. oprijemalna noga piede prensile
    zool. plavalna noga piede palmato
    zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
    med. ploska noga piede piatto
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. vranja noga sardonia (Coronopus)
  • pest [é] ženski spol (-i …) die Faust
    velik kot pest faustgroß
    pravica pesti das Faustrecht
    na lastno pest auf eigene Faust, brez drugih: im Alleingang, (samovoljno) eigenmächtig
    stisniti roko v pest (die Hand) ballen, die Faust ballen
    figurativno dobiti v pest zu fassen/packen kriegen, in die Hände bekommen
    smejati se v pest sich ins Fäustchen lachen
    pesti množina die Fäuste
    figurativno tiščati pesti za koga (jemandem) den Daumen drücken
    s pestjo mit der Faust
    obramba s pestjo šport die Faustabwehr
    udarec s pestjo šport der Fausthieb, der Haken
    figurativno udariti s pestjo po mizi mit der Faust auf den Tisch schlagen
    žoganje s pestmi šport das Faustballspiel
    s stisnjenimi pestmi mit geballten Fäusten
  • pést fist

    polna pést a handful, a fistful
    stisnjena pést clenched (ali closed) fist
    na lastno pést (figurativno) on one's own account, on one's own
    udarec s pestjo punch, žargon fourpenny one
    pravica, pravo pésti club law, fist law
    boriti, tepsti se s péstjó to brawl, to have a punch-up (ali fistfight)
    groziti s péstjó to shake one's fist at someone
    imeti koga v pésti (figurativno) to have someone in the hollow of one's hand
    udariti po mizi s péstjó to bring one's fist down heavily on the table
    v pést se smejati to laugh inwardly, to laugh up one's sleeve
    dobil sem ga v pést (figurativno) I have got him into my clutches
    iti (naprej) na lastno pést to go (ahead) on one's own
    bíti, udariti s péstjó to punch, to strike with one's fist, to fist
    udariti koga s péstjo to give someone a punch
    borba, pretep s péstmi punch-up, fistfight, humoristično bout of fisticuffs
    stisniti pésti to clench one's fists