Franja

spret|en [é] (-na, -no) geschickt; ročno: handfertig, fingerfertig; (iznajdljiv) findig, gewandt; (izkušen) erfahren; (uren, gibek) [behend] behänd(e)
govorno spret zungenfertig, wortgewandt, sprachgewandt

spréten dexterous, handy, adroit, deft; skilful, skilled (v in); proficient, adept; workmanly

za vse spréten človek jack-of-all-trades, pl jacks-
spréten v izmikanju vprašanjem adept at evading questions
zelo sprétno with great skill
on je spréten pri, v he is a good hand at (ali is skilful at)

spréten habile, adroit; leste, agile, souple

spretno znati si pomagati se tirer d'affaire habilement (ali adroitement)

spréten (-tna -o) adj. abile, agile; atto, destro; versato:
spretni prsti dita abili
spretni gibi movimenti agili
biti spreten za neko delo essere destro in un lavoro
spreten diplomat abile diplomatico
pren. spreten politik funambolo
knjiž. spreten govornik un oratore facondo

spréten -tna -o spretan, okretan, umješan

spréten hábil; diestro; mañoso

biti spreten pri, za ser hábil (ali mañoso) en, para
spretno se lotiti česa darse maña para (ali en) a/c
spretno lavirati (fig) nadar entre dos aguas; nadar y guardar la ropa

spréten prid., спри́тний прикм., впра́вний прикм., умі́лий прикм.

spréten -tna -o prid. abil, îndemânatic, priceput, dibaci

ekspeditiv|en (-a, -o) delovanje: prompt, zügig; schnell; človek: schnell und gewissenhaft; (spreten) flink

govorec samostalnik
1. (kdor govori) ▸ szónok, beszélőNekateri otroci so spretni govorci in si veliko stvari kar izmislijo. ▸ Egyes gyerekek ügyes szónokok és sok mindent kitalálnak.Nismo pa Amerika, kjer so ljudje sami po sebi boljši govorci, tam so vsi navajeni nastopanja. ▸ Nem élünk azonban Amerikában, ahol az emberek maguktól jobb szónokok, ott mindenki megszokta a szereplést.
Ko tolmač govori, govorec počaka in nadaljuje šele tedaj, ko tolmač zaključi – se torej izmenjujeta. ▸ Amikor a tolmács beszél, a beszélő vár, és csak akkor folytatja, amikor a tolmács befejezte – tehát felváltva beszélnek.

2. (o jeziku) ▸ beszélőVečina jezikov na svetu ima zelo malo govorcev. ▸ A világ legtöbb nyelvének nagyon kevés beszélője van.

3. (o javnem nastopu) ▸ felszólaló, szónok, előadóNa konferenci bo nastopilo več kot 40 govorcev, med katerimi je tudi pet svetovnih podjetniških avtoritet. ▸ A konferencián több mint 40 előadó vesz részt, köztük öt világhírű vállalkozói szaktekintély.

4. (predstavnik organizacije) ▸ szóvivőZunanje ministrstvo bo poslej v javnosti nastopalo s svojim uradnim govorcem. ▸ A külügyminisztériumot mostantól saját szóvivője képviseli a nyilvánosság előtt.

govorjênje speaking, talking, speech; talk

grdo, umazano govorjênje foul language
prostaško govorjênje bad (ali strong ali abusive) talk
spreten v govorjênju glib
to je pravo govorjênje! (= tako je prav, sedaj se bomo lahko sporazumeli!) now you are talking!

govorn|i [ô] (-a, -o) gesprochen; Sprech-, Sprach- (organ das Sprechorgan, cev das Sprachrohr, motnja die Sprachstörung, napaka der Sprachfehler, Sprechfehler, naprava die Sprechanlage, situacija die Sprechsituation, spretnost die Sprachfertigkeit, tehnika die Sprechtechnik, vaja die Sprechübung, vzgoja die Sprecherziehung, dejanje der Sprechakt, anatomija središče/center das Sprachzentrum)
govorno moten sprachgestört
govorno motena oseba der / die Sprachbehinderte
govorno spreten zungenfertig

hazarder samostalnik
1. (kdor rad stavi) ▸ szerencsejátékos, hazardőr, hazárdjátékosFant je namreč velik hazarder, ki v igralnicah pusti veliko denarja. ▸ A srác nagy szerencsejátékos, sok pénzt otthagyott már a játékokban.

2. (kdor rad veliko tvega) ▸ szerencsejátékos, hazardőrOn pač ni hazarder in tudi tokrat ne bo tvegal z manjšinsko vlado. ▸ Egyszerűen nem hazardőr, és ezúttal sem fogja a kisebbségi kormányzást megkockáztatni.

izkúšen experimentado (v en) ; (strokovnjak) experto, perito

izkušen v (vajen) práctico en, (spreten) versado, entendido en

izražanj|e srednji spol (-a …) der Ausdruck, die Ausdrucksweise, die Äußerung, -ausdruck, -äußerung (čustev Gefühlsausdruck, Gefühlsäußerung, misli Gedankenäußerung, mnenja Meinungsäußerung, volje Willensäußerung)
… izražanja Ausdrucks-
(način die Ausdrucksweise, sposobnost das Ausdrucksvermögen)
nezmožnost izražanja die Sprachlosigkeit
spretnost v izražanju die Sprachgewandtheit
spreten v izražanju sprachgewandt

kàj (čésa) pron. (izraža nedoločno stvar) qualcosa, cosa, che:
nimaš se za kaj jeziti non hai di che arrabbiarti
'hvala' — 'ni za kaj' 'grazie' — 'non c'è di che'
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spreten kot le kaj bravissimo, abilissimo
(izraža močno zavrnitev) pa še kaj nient'affatto
pren. (izraža veliko začudenje) kaj takega! cosa dici!; ma no!
pog. imeti kaj s kom avere una relazione (amorosa) con qcn.
nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto
evf. njega se rado kaj prime (quello lì) è bravo a rubare

komedijántstvo (-a) n

1. vis comica

2. ekst. commedia, finzione, ipocrisia:
biti spreten v komedijantstvu essere bravo a recitare la commedia

3. trovate, battute, scherzi da commediante; istrionismo

kot³

1. (enako kot) wie (bel kot sneg weiß wie Schnee), (kot kak, kot bi bil) wie ein (močan kot medved stark wie ein Bär, obnaša se kot (kak) pesnik er tritt wie ein Dichter auf)
kot sledi (takole) wie folgt, [folgendermaßen] folgendermaßen
kot že ime pove/kot pove že ime wie schon der Name sagt

2.
tako … kot so … wie
prav tako …, kot ebenso …, wie (tako razcapan kot on so/ebenso zerlumpt wie er)
tako kot (in tudi) wie, sowie
prav tako ne, kot [sowenig] so wenig/[ebensowenig] ebenso wenig, wie
toliko … kot [soviel] so viel … wie/als
prav toliko … kot [ebensoviel] ebenso viel … wie (toliko denarja kot njena sestra [soviel] so viel/[ebensoviel] ebenso viel Geld wie ihre Schwester)
toliko kot [soviel] so viel wie ein (ta odgovor je bil toliko kot privolitev diese Antwort war [soviel] so viel wie eine Zusage)

3. (drugače kot) als (starejši kot Peter älter als Peter, bolj iz sočutja kot iz ljubezni mehr aus Mitleid als aus Liebe, rajši umreti kot biti nesvoboden lieber sterben als unfrei sein)
vse prej kot alles andere als
drugače, kot sem si zamislil anders als ich es mir gedacht habe

4.
kot kdaj prej denn je zuvor
kot sploh kdaj denn je

5.
kot da bi/kot da bi bil (kakor da bi) als ob s konjunktivom (zdelo se mi je, kot da bi bil čakal že ure in ure mir kam es vor, als ob ich schon Stunden über Stunden gewartet hätte)

6.
tako … kot (tudi) … sowohl … als (auch) …

7. po rojstvu, poklicu ipd.: als (Peter kot zdravnik/njen mož/rojen Dunajčan Peter als Arzt/ihr Mann/ein geborener Wiener)

8.
kot le kaj unglaublich (spreten, kot le kaj unglaublich geschickt)
kot le kdo wie kaum jemand
kot le kje wie kaum woanders

9.
bel kot … -weiß (lilija lilienweiß)
črn kot … -schwarz (oglje kohlschwarz)
težak kot … -schwer (kamen steinschwer)
trd kot … -hart (kamen steinhart, knochenhart)
visok kot … -hoch (drevo baumhoch) ➞ → bel, črn, visok, velik, težak, trd, neumen …

lokostrelec samostalnik
1. ponavadi v športnem kontekstu (kdor strelja z lokom) ▸ íjász, céllövő íjász Lokostrelci tako končujemo dvoransko sezono, čakajo pa nas novi izzivi in nova tekmovanja na prostem. ▸ Lassan befejezzük a teremíjászati idényt, de várnak ránk az új kihívások és versenyek a terepen.
Oba sta zadela center, puščica slovenskega lokostrelca pa je bila bližje sredini tarče. ▸ Mindketten eltalálták a céltábla közepét, de a szlovén íjász nyílvesszője közelebb volt a középponthoz.

2. ponavadi v množini, nekdaj (vojak) ▸ íjászVojna se je začela z zmagami angleških lokostrelcev, ki so zavzeli Pariz, Orleans in druga mesta. ▸ A háború az angol íjászok győzelmeivel kezdődött, akik elfoglalták Párizst, Orléans-t és más városokat.

najsibó konj.

1. najsibo ... najsibo, najsibo ... ali (v ločnem priredju) sia... che, tanto... che:
v mestu so gostovale najsibo poklicne najsibo ljubiteljske gledališke skupine nella città si esibivano troupe di attori sia professionisti che dilettanti

2. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, benché:
najsibo še tako spreten, tega ne zmore per quanto abile, non ce la farà