Franja

slabot|en [ô] (-na, -no) človek: schwach, schwächlich, (bolehen) hinfällig; lasje: schütter; luč: matt
slabotna luč das Dämmerlicht

slabôten weak, feeble, frail, faint; infirm; (medel) flabby; puny

slabôten faible, débile, frêle, délicat, d'une santé délicate, fragile ; (bolehen) souffreteux, maladif, chétif, infirme

slabôten (-tna -o) adj.

1. debole, gracile; delicato; esile; fragile:
slaboten od dolge bolezni debole per la lunga malattia
slabotna telesna konstitucija costituzione fragile, debole, gracile

2. debole, fiacco, fioco, incerto, fievole, esile, tenue;
slaboten stisk roke una stretta di mano debole, fiacca
slabotna svetloba luce incerta, pren. barlume
slaboten glas voce fioca, fievole
slaboten otrok un bambino esile, mingherlino
slaboten curek vode un getto d'acqua esile, tenue

3. pren. (neodločen, omahljiv) incerto, indeciso, titubante:
slabotno bitje un essere indeciso, titubante

slabôten -tna -o slabašan, slabunjav: slaboten otrok

slabôten débil ; (brez moči) sin energía; endeble; delicado ; (bolehen) enfermizo; enclenque

slabôten prid., слабки́й прикм., не́мічний прикм., кво́лий прикм., слабоси́лий прикм., тенді́тний прикм.

slabôten -tna -o prid.
1. slab, şubred
2. stins

adynamic [ædainǽmic] pridevnik
medicina slaboten, oslabljen, šibek

affiochito agg. hripav; slaboten:
voce affiochita hripav glas

agostizo v avgustu rojen, slaboten

alicaído hromih peruti; brez moči, slaboten; brez poguma

anōdino agg.

1. ki lajša bolečine, blažilen

2. neučinkovit, začasen, paliativen:
provvedimento anodino paliativen, neučinkovit ukrep

3. pren. slaboten, nepomemben, brez osebnosti, brezbarven:
un uomo anodino brezbarven človek

apagado ugasel; bled, slaboten, plašen

astèničan -čna -o asteničen, slaboten: asteničan čovjek; -a poezija

asthénique [-nik] adjectif slaboten, slabo razvit, asteničen

atonic¹ [ətɔ́nik] pridevnik (atonically prislov)
slovnica nenaglašen; breztonski
medicina oslabljen, slaboten

bagr̀ljavac -āvca m slabš. slaboten, opešan človek: kod kuće je ostala najviše nejač i štokakvi stari -i

barlaccio agg. (m pl. -ci)

1. toskansko gnil (jajce)

2. pren. bolehen, slaboten (človek):
sentirsi un po' barlaccio slabo se počutiti

bèskostūran -rna -o
1. brezokosten
2. ekspr. slaboten, neodporen, neznačajen