Franja

revščin|a [é] ženski spol (-e …) die Armut (besedna Wortarmut, duševna Geistesarmut, jezikovna Spracharmut, miselna Gedankenarmut, množic Massenarmut, vaška Dorfarmut); materialna: die Not, die Bedürftigkeit, die Mittellosigkeit
huda revščina Bettelarmut
figurativno tvoja/moja … revščina (deine/meine) Habseligkeiten množina
zaradi revščine armutshalber
v revščini [notleidend] Not leidend
natepavati revščino Not leiden

révščina poverty, poorness; wretchedness; misery

révščina pauvreté ženski spol , indigence ženski spol , pénurie ženski spol , besoin moški spol , misère ženski spol

duševna revščina pauvreté d'esprit (ali intellectuelle)
izrazna (miselna) revščina pauvreté d'expression (d'idées)
v revščino zabresti tomber dans l'indigence (ali dans la misère)
v revščini živeti vivre dans la pauvreté (ali dans la misère), familiarno être dans la purée
revščina ni sramota pauvreté n'est pas vice

révščina (-e) f

1. miseria, povertà, indigenza, stretteza, stentatezza:
živeti v revščini vivere miseramente, in miseria

2. pren. miseria:
duhovna, izrazna, miselna revščina miseria spirituale, espressiva, concettuale

3. pren. (majhno premoženje) roba, quattro stracci

4. pren. (revni ljudje) poveraglia

révščina ž bijeda, beda, siromaštvo, neimaština, uboštvo

révščina pobreza f ; indigencia f ; miseria f

duševna revščina pobreza de espíritu
živeti v revščini vivir en pobreza
revščina ni sramota pobreza no es vileza

révščina -e ž., бі́дність -ності ж., бідно́та́ -о́ти́ ж., зли́дні -ів мн., убо́гість -гості ж.

révščina -e ž sărăcie, mizerie

revščina ni sramota frazem
(pregovor) ▸ a szegénység nem szégyen

bájtarski de petit paysan, de chaumière

bajtarska revščina misère ženski spol de cul-terreux

duhovn|i¹ (-a, -o) duha: geistig, Geistes- (drža die Geisteshaltung, kultura die Geisteskultur, revščina die Geistesarmut, svežina die Geistesfrische, usmeritev die Geistesrichtung, veličina die Geistesgröße, zgodovina die Geistesgeschichte, življenje das Geistesleben)
duhovna sorodnost die Geistesverwandtschaft, die Wahlverwandtschaft
duhovne vrednote množina geistige Werte množina
duhovno oko das Auge des Geistes

dušéven (-vna -o) adj. psichico, della psiche; mentale; spirituale:
duševni razvoj otroka lo sviluppo psichico del bambino
duševne bolezni, motnje malattie psichiche, disturbi psichici
duševna zaostalost ritardo mentale
duševno bogastvo ricchezza spirituale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
duševni revež povero di spirito
duševna revščina povertà spirituale, intellettuale
med. duševna higiena igiene mentale

dušéven espiritual; del alma; anímico; (p)síquico; mental

duševna bolezen enfermedad f mental, alienación f mental
duševno bolan alienado, demente
duševno delo trabajo m intelectual
duševni delavec (trabajador m) intelectual m
duševna motnja perturbación f mental
duševna hrana pasto m espiritual
duševni napor esfuerzo m mental
duševni mir paz f espiritual
duševno odsoten distraído, ausento de ánimo
duševno ravnotežje equilibrio m mental
duševna revščina pobreza f de espíritu
duševne sposobnosti aptitudes f pl intelectuales
duševno stanje estado m del alma

húd (-a -o)

A) adj.

1. severo, rigoroso

2. adirato, arrabbiato:
biti hud na koga essere in collera, essere adirato con qcn., avercela con qcn.

3. ostile

4. furioso, rabbioso (cane)

5. cattivo; malvagio:
sin je bil hujši kot oče il figlio era peggio del padre
hudo dejanje azione malvagia, cattiva

6. (ki prinaša trpljenje, težave) cattivo, brutto:
hude novice brutte notizie
hudi časi brutti tempi
huda ura temporale

7. (ki se pojavlja v močni obliki) grande, forte, terribile; pren. appassionato, incallito; incorreggibile:
hud mraz freddo terribile
huda lakota, revščina, krivica grande carestia, povertà, ingiustizia
huda bolečina forte dolore
hud kašelj forte tosse
hud bolnik malato grave
hud klanec forte, ripida salita
pren. hud lovec cacciatore appassionato
hud pijanec bevitore incorreggibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hud udarec terribile colpo
pren. biti hud na denar essere avido di denaro
delati hudo kri far cattivo sangue
biti (česa) prav za hudo silo essercene quanto basta, dovrebbe bastare
čeb. huda gniloba covata a sacco

B) húdi (-a -o) m, f, n pog.
huda je za delo è difficile trovar lavoro
pren. huda mu prede è alle strette, non sa a che santo votarsi
povedati komu precej hudih strapazzare, rimbrottare qcn. ben bene
umreti od samega hudega morire di crepacuore, per l'indigenza, per grandi sofferenze
pren. imeti dosti hudega nad seboj avere gravi colpe sulla coscienza
prizadeti komu mnogo hudega fare molto male a qcn.
ne jemati česa za hudo non prendersela a male per qcs.
nič hudega sluteč senza l'ombra d'un sospetto

idej|a ženski spol (-e …) die Idee
fiksna ideja fixe Idee
-idee, der -gedanke (blodna Wahnidee, svobode der Freiheitsgedanke, morska/nora Schnapsidee, Kateridee, osnovna Grundidee, prisilna medicina Zwangsidee, vodilna Leitidee)
… idej Ideen-
(svet die Ideenwelt, izmenjava der Ideenaustausch, obilica die Ideenfülle, oblikovanje die Ideenfindung, revščina die Ideenarmut, zgodovina die Ideengeschichte)
nauk o idejah die Ideenlehre
bogat z idejami ideenreich
reven z idejami ideenarm
brez idej ideenlos

kultúren (-rna -o) adj.

1. di, della cultura; culturale; ekst. civile; decente:
kulturna revščina sprovvedutezza
kulturna tradicija tradizione culturale
kulturni dogodek evento culturale
kulturni delavec operatore culturale
kulturno obnašanje comportamento civile
kulturna postrežba servizio decente
kulturna prilagoditev inculturazione
kulturna revolucija rivoluzione culturale

2. agr.
kulturna rastlina pianta coltivata; pianta industriale

lakota samostalnik
1. neštevno (potreba po hrani) ▸ éhségMalica naj bo sestavljen manjši prigrizek, ki poteši našo lakoto in spodbudi prebavo. ▸ Az uzsonna legyen egy kis változatos harapnivaló, amely csillapítja az éhségünket és serkenti az emésztést.Telesna dejavnost poskrbi tudi za ravnovesje občutkov lakote in sitosti. ▸ A testmozgás az éhség és a jóllakottság érzésének egyensúlyáról is gondoskodik.
2. (pomanjkanje hrane) ▸ éhezés, éhínségPo vojni je bila huda lakota, vse je bilo uničeno. ▸ A háború után súlyos éhínség volt, mindent elpusztítottak.Zaradi suše in slabega pridelka v delu dežele vlada lakota. ▸ A szárazság és a rossz termés miatt a térség egy részét éhínség sújtotta.

3. neštevno (močna želja) ▸ éhségNihče ne ve bolje od nas, kdaj smo lačni hrane in kdaj čutimo čustveno lakoto. ▸ Senki sem tudja nálunk jobban, mikor vagyunk táplálékra éhesek, és mikor érezzük magunkat érzelmileg éhesnek.Njegova formula uspeha je kombinacija ljubezni do športa in lakote po zmagi. ▸ A sikerének receptje a sport iránti szeretet és a győzeleméhség kombinációja.Vaš občutek za spodobnost je splahnel ob očitni lakoti po denarju. ▸ A tisztességérzetét elmosta a nyilvánvaló pénzéhsége.

4. botanika Galium (rastlina) ▸ galaj
Vrtnar pozna zdravilnost koprive, plešca, lakote, trpotca in regrata. ▸ A kertész ismeri a csalán, a pásztortáska, a galaj, az útifű és a pitypang gyógyító tulajdonságait.
Povezane iztočnice: dišeča lakota, plezajoča lakota, prava lakota

máska (-e) f

1. maschera; bautta:
natakniti si, nositi, sneti masko mettersi la maschera, in maschera; portare la maschera, togliersi la maschera
pustne maske maschere (carnevalesche)
ples v maskah ballo in maschera
obredne maske maschere rituali

2. pren. (krinka) maschera, simulazione, manto, velo:
pod masko zunanjega blišča se skriva notranja revščina sotto il manto dello sfarzo esteriore si nasconde una miseria interiore

3. (predmet za zaščito obraza) maschera:
plinska maska maschera antigas
podvodna, potapljaška maska maschera subacquea
zaščitna maska maschera antipolvere

4.
posmrtna maska maschera

5. kozm. maschera di bellezza:
blatna maska maschera di fango
hranilna maska maschera idratante

6. avt. avantreno; metal. forma di fonderia; um. mascherone; vet. mascherina; voj. mascheramento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. strgati komu masko z obraza togliere la maschera a qcn., smascherare qcn.
med. kisikova maska maschera a ossigeno
med. maska za narkozo maschera per anestesia
šport. sabljaška maska maschera da scherma
med. zaščitna maska maschera sanitaria, mascherina

míseln mental; de ideas; intelectual

miselna asociacija (revščina) asociación f (ausencia f) de ideas
miselna lirika lírica f reflexiva

miseln|i (-a, -o) gedanklich; denkerisch; ideell; Gedanken-, Denk-; denkerisch; Gedanken-; (akt der Denkakt, dosežek die Denkleistung, eksperiment das Gedankenexperiment, kontekst der Gedankenzusammenhang, korak der Gedankenschritt, der Denkschritt, obrazec das Denkschema, proces der [Denkprozeß] Denkprozess, der Denkvorgang, prostor der Denkraum, sistem das Denksystem, Gedankensystem, svet die Gedankenwelt, Ideenwelt, vzorec das Denkmodell, das Denkmuster, dediščina das Gedankengut, drža die Denkhaltung, forma die Denkform, igra das Denkspiel, kategorija die Denkkategorie, lenoba die Denkfaulheit, lirika die Gedankenlyrik, metoda die Denkmethode, naloga die Denkaufgabe, napaka der Denkfehler, navada die Denkgewohnheit, nujnost der Denkzwang, praznina die Gedankenleere, raven die Denkebene, revščina die Gedankenarmut, sposobnost das Denkvermögen, tehnika die Denktechnik, vsebina der Denkinhalt, zastavitev der Denkansatz, zgradba das Gedankengebäude, zveza die Gedankenverbindung, der Gedankenzusammenhang, bogastvo der Gedankenreichtum)
miselno reven gedankenarm
miselno bogat gedankenreich