Franja

razumeti [é] (razumem)

1. verstehen, narobe: [mißverstehen] missverstehen
ne razumeti nicht verstehen, kein Verständnis haben für
ne razumeti niti besedice kein Wort verstehen
ne razumeti šale keinen Scherz/Spaß verstehen
povsem razumeti koga/kaj volles Verständnis haben für
dati razumeti komu kaj (jemandem etwas) zu verstehen geben
začeti razumeti sich [klarwerden] klar werden über, aufgehen (X začenja razumeti X geht es auf)
razumeti kot auffassen als, nehmen als
razumeti osebno pripombe ipd.: persönlich nehmen
razumeti prav ne narobe: recht verstehen

2. (zapopasti) (etwas) verstehen, aufnehmen, kapieren, begreifen, razlago: mitkommen
ne razumeti nicht verstehen können, nicht schlau werden aus
ne morem razumeti, da … ich kann nicht verstehen/begreifen, [daß] dass …/es will mir nicht in den Sinn gehen/ich finde es nicht begreiflich, [daß] dass …/das geht über mein Begriffsvermögen

3.
razumeti slovensko/nemško slowenisch/deutsch verstehen/können
ne razumeti slovensko/nemško kein Slowenisch/Deutsch verstehen/können

razuméti to understand; to comprehend, to get, to make out; to grasp, to apprehend, to take in

napačno razuméti to misunderstand, to mistake
ne razumem vas čisto I don't quite follow you
dobro se razumem z njim I get on well with him
tega ne razumem this is beyond me, this is beyond my comprehension, I cannot make head or tail of it
ali naj razumem, da...? am I to take it that...?
me razumeš? do you get me?
(že) razumem I see, I understand
razuméti! radio roger!
ne razumem se na konje I have no experience with horses
nisem mogel prav razuméti njegovega imena I could not catch his name
me razumeš?, si me razumel? do you understand me?, pogovorno got the idea?, pogovorno O.K.?
to se razume that's understood, of course!, I quite see!
slabo ste razumeli you have got hold of the wrong end of the stick
ne razumite me napačno don't get me wrong
to se samo po sebi razume that is a matter of course, that stands to reason, that goes without saying
on se razume na to he is clever at it, he is well versed in it, he is at home in it, he is well experienced (ali skilled) in it
naj me vrag vzame, če razumem! I'll eat my hat if I understand that!
z njim se ni možno razuméti there is no dealing with him
napačno me razumete you mistake me
ona hitro razumeva she is quick-witted
on počasi razumeva he is dull-witted
on ne razume šale he can't take a joke
dobro se razuméti na posle to know one's business
brez nadaljnjega se razume, da... it is an understood thing that...
dobro se razuméti s kom to stand well with someone
dobro se razumejo they get on well together, they get on (ali along) with one another, they are on good terms
ne razumejo se med seboj they are at odds (ali at variance)
ne razumejo se preveč they don't take to one another much
razuméti se kot pes in mačka (figurativno) to get on like cat and dog
dali smo jim razuméti we gave them to understand
dali so mi razuméti, da... I was given to understand that...
tega nisem prav nič razumel (figurativno) I could not make head or tail of it
da, razumel sem! aeronavtika roger!

razuméti comprendre, entendre, saisir, concevoir , popularno piger

razumeti francosko comprendre le français
napak razumeti mal comprendre (ali entendre), comprendre de travers, se méprendre sur, se tromper sur le sens de, être à côté de quelque chose, familiarno ne pas y être
razumeti šalo entendre la plaisanterie
počasi razumeti être long à comprendre, avoir l'esprit lent, avoir la compréhension lente (ali difficile), familiarno avoir la comprenette difficile (ali un peu dure)
hitro razumeti comprendre (ali saisir) rapidement
dati razumeti kaj komu faire comprendre quelque chose à quelqu'un, expliquer quelque chose à quelqu'un, mettre quelque chose à la portée de quelqu'un
razumete? vous comprenez?, compris?, vous y êtes?, y êtes-vous?, est-ce clair?, popularno pigé?
kaj razumemo pod…? qu'entend-on par…?, qu'est-ce qu'on entend par…?
niti besede nisem razumel je n'ai pas compris un (traître) mot
ničesar ne razumem o tem je n'y comprends (ali entends) rien, je ne m'y connais pas, je n'en ai aucune idée (ali notion)
to se lahko razume na več načinov on peut interpréter (ali prendre) cela de différentes façons
če sem prav razumel si j'ai bien compris
razumeti se s kom s'entendre avec quelqu'un
dobro se razumeta ils s'accordent bien, ils vivent en bonne intelligence
razumeti se na kaj s'entendre, se connaître à (ali en) quelque chose, être compétent en, savoir quelque chose, s'y entendre
ne razumeti se na glasbo n'entendre rien à la musique
to se razume naturellement, bien entendu, c'est naturel, ça se comprend
to se samo po sebi razume cela va sans dire, cela va de soi

razuméti (-úmem) | razumévati (-am)

A) perf., imperf.

1. capire, comprendere, intendere, afferrare:
razumeti pojem afferrare un concetto
dati razumeti dare a intendere
razumeti napak fraintenere

2. (imeti pozitiven odnos do koga) capire:
razumeti mladostnika capire l'adolescente

3. (biti sposoben dojeti) capire:
angleško sicer razume, govoriti pa ne zna l'inglese lo capisce ma non lo parla
matematike prav nič ne razumem non capisco niente di matematica

4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev) capire:
ostal boš doma, razumeš? tu resterai a casa, intesi?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razumeti na mah comprendere a volo
ne razumeti šale non stare allo scherzo
kako naj to razumem? come ho da intenderlo?
ne razumi me napak, ne razumite me napak non avertela, non abbiatela a male

B) razuméti se (-úmem se) perf. refl.

1. intendersi; andare d'accordo:
v družini se lepo razumeti andare d'accordo in famiglia

2. razumeti se na intendersi di, essere conoscitore di:
na politiko se ne razumem di politica non m'intendo
razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca

3. (v medmetni rabi izraža, da česa ni treba posebej pojasnjevati) s'intende, chiaro:
vsi pridemo, se razume veniamo tutti, s'intende
govorim o njem, da se razumeva è di lui che parlo, chiaro!

razuméti -úmem, razumi -te, razumel -ela
I. razumjeti (-me-), shvatiti, pojmiti: razumeti vsako besedo; razumeti jezik, govor, nalogo, vprašanje; razumeti človeka in njegove težave; napačno koga razumeti
krivo koga shvatiti; tega ne morem razumeti
to ne mogu da shvatim
II. razumeti se razumjeti se: midva se dobro razumeva; na to se dobro razume; to se razume

razuméti comprender; entender; concibir

razumeti špansko comprender el español
napačno razumeti entender mal (ali a mala parte)
razumeti šalo entender de bromas, saber seguir una broma
razumete? ¿comprende usted?
dati razumeti dar a entender
ničesar ne razumeti o no entender nada de, (pojma ne imeti) no tener idea de
kaj razumete pod ...? ¿qué entiende usted por...?
kako razumete ta stavek? ¿cómo interpreta usted esta frase?
če sem prav razumel si he comprendido bien, si no estoy equivocado
razumeti se (med seboj) entenderse
razumeti se na entenderse en (ali de), ser experto en
dobro se razumeti s kom entenderse (bien) con alg, fam hacer buenas migas con alg
to se razume (eso) se comprende
to se samo po sebi razume eso se comprende por sí mismo, eso se sobreentiende, fam eso cae de su peso

razuméti -úmem dov., nedov., розумі́ти -мі́ю недок., збагну́ти -ну́ док., зрозумі́ти -мі́ю док.

razuméti -zúmem dov. a înţelege, a pricepe

razumeti se [é] (razumem se)

1. na kaj: sich verstehen auf, Sachverstand haben/besitzen, Bescheid wissen

2. s kom:
dobro se razumeti se z sich gut verstehen mit, gut auskommen mit, gut können mit, sich gut vertragen mit
ne razumeti se se z nicht viel übrig haben für, unsympatisch finden, pogovorno: nicht riechen können

razumeti se povratni glagol
1. (biti v dobrih odnosih) ▸ kijönnek egymással, megértik egymástLjudje v klubu so super, soigralke odlične, razumem se z vsemi. ▸ Az emberek a klubnál nagyszerűek, a csapattársaim kiválóak, jól kijövök mindenkivel.
Škotski ovčar je miroljuben, zelo se razume z otroki. ▸ A skót juhászkutya nyugodt és nagyon jól kijön a gyerekekkel.

2. (biti strokovnjak) ▸ ért hozzá, hozzáértőNe razumem se na vaše zakone in pošteno povedano, me prav dosti niti ne zanimajo. ▸ Nem értem a törvényeiket, és őszintén szólva nem is nagyon érdekelnek.

3. (o rastlinah) ▸ jól megférnek egymással, jól kijönnek egymással
Morski koprc se zelo dobro razume s paradižnikom in čebulo. ▸ A tengeri kömény jól megfér a paradicsommal és a hagymával.
Solata je za pridelavo nezahtevna rastlina, ki se dobro razume s tako rekoč vsemi vrtninami, edino s peteršiljem nista za skupaj. ▸ A fejes saláta könnyen termeszthető növény, ami úgyszólván minden zöldséggel jól kijön, kivéve a petrezselymet, amellyel nem illenek össze.

4. (o delovanju naprav) ▸ együttműködik
Vsaka računalniška komponenta ima svoj gonilnik, saj ji ta omogoča, da pravilno deluje in se razume z drugimi deli računalnika, predvsem pa, da zna delovati skupaj s programsko opremo. ▸ A számítógép minden alkatrészének van saját illesztőprogramja, mert ez teszi lehetővé a megfelelő működését és a számítógép más részeivel való együttműködést, és – ami a legfontosabb – a szoftverrel való együttműködést.

5. (o uspešni aktivnosti) ▸ bír, boldogul, elboldogul
Kako se pa vi razumete s ponedeljki? ▸ És ön hogy bírja a hétfőket?
Pač pa sem se zelo dobro razumel z rožami. ▸ Én pedig nagyon jól elboldogultam a rózsákkal.
V obdobju, ko ga je obdajalo domotožje po teatru, si je želel preizkusiti, kako se razume z dramskim dialogom. ▸ Olyankor, amikor áthatotta a színház utáni vágyakozás, szerette volna kipróbálni, hogyan boldogul a drámai párbeszéddel.

accipiō -ere -cēpī -ceptum (ad in capere)

A. Subj. je aktiven:

I.

1. vzeti, jemati, preje(ma)ti, prevze(ma)ti; abs.: et dans et accipiens L., tradentis accipientisque concordia Q.; z acc.: accipe, si vis, accipiam (sc. et ego) tabulam H., acc. ensem, galeam V., arma obsidesque C., pecuniam Ci. denar vzeti, jemati; v slabem pomenu: pecuniam ab aliquo, ab aliquo per aliquem Ci. denar prejeti od koga, od koga po kom, dati se podkupiti komu, komu po kom, rationes ab aliquo Ci. dobiti zahtevani račun od koga, iuvenis epistulam a Pausania ad Artabazum accepit N. je prevzel pismo od Pavzanija, da ga izroči Artabazu; z dvojnim acc.: ut id ab se donum (za dar) acciperet L.

2. occ.
a) posl. (denar) preje(ma)ti: in quibus (tabulis) sibi expensa pecunia (stroški, izdatki) lata sit acceptaque (prejemki, dohodki) relata Ci., (alicui aliquid) acceptum referre Ci. ali acceptum facere Plin. iun., G., zabeležiti kot prejeto, zapisati med prejemke (dohodke), zapisati (vknjižiti) komu kaj v dobro, podobno: sponsionem acceptam facere Ci. pogodbo pismeno potrditi; od tod subst. pt. pf. acceptum -ī, n (pogosto v pl.) prejeto, prejemek, dohodek (naspr. expensum, expensa, data): ratio accepti Pl., codex ali tabulae accepti et expensi Ci., ratio acceptorum et datorum Ci. račun o prejemkih in izdatkih, in acceptum referre Ci. ali in acceptum ferre Dig. ali accepto ferre, facere Dig. med prejemke (dohodke) postaviti, zapisati, kot prejemek vknjižiti; naposled jur. acceptum = pobotnica: accepto liberare Dig. pobotnico dati o popolnem prejemu. Pren.: aliquid (alicui, alicui rei) acceptum referre Ci. ali acceptum ferre Val. Max., Sen. ph. ali acceptum facere Sen. ph., Plin. iun. ali accepto ferre Vulg. ali accepto facere Tert. kaj (komu, čemu) na račun zapisati, v račun vzeti, dolgovati kaj (komu, čemu), hvalo dolžan biti (komu, čemu) za kaj: detrimenta belli Gutruato accepta referebant Hirt., salutem alicui acceptam referre C., omnem ... quietem senectutis acceptam refert clementiae tuae Ci.; sibi aliquid acceptum referre Auct. b. Afr. (pri)lastiti si kaj.
b) (kako breme, kaj težkega) nase vzeti (jemati), (pre)vze(ma)ti: terga (boum) declarant non esse se ad onus accipiendum figurata Ci., apes onera accipiunt venientum V.; pren.: litem Pl., contumeliam in se, hunc metum Ter., iugum L. jarem nase vzeti, rem in cervices L. obesiti (obešati) si kaj za vrat, nakopati si kaj na glavo, decumas Ci. obremeniti (obremenjevati) se z ...
c) (jed, pijačo) použi(va)ti, zauži(va)ti: herbam in potu Iust., cibum militarem Lamp.; od tod subst. pt. pf. acceptā -ōrum, n zaužito: Cael.
č) obleči kaj, obleči (oblačiti) se v kaj: endromidem Iuv., praetextam togam Lamp., purpuram Eutr., loricas minores Veg.
d) v roko vzeti, jemati: stilum Plin. iun.
e) v kak spis (pre)vzeti: modica ex his accepi Gell.
f) (s seboj) vzeti, odvzeti: duas uxores It. ap. Aug., panes, spolia eorum Vulg.

3. pren. vzeti kaj, jemati kaj, spreje(ma)ti kaj, ne braniti se česa (naspr. reicere, repudiare): o konkr.: munera N., praeter vitulinam nihil accepit N., acc. frenum V. ali frenos L. voljno se dati obrzdati (pren.), est in non accipiendo nonulla gloria Ci.; o abstr.: accipe daque fidem V., acc. beneficium Sen. ph.; occ. spreje(ma)ti = odobriti (odobravati), dopustiti (dopuščati), privoliti v kaj, pritrditi (pritrjevati) čemu, prista(ja)ti na kaj, zadovoljiti se s čim (naspr. abnuere, repudiare); condicionem Pl., Ter., Ci., C., N., L., satisfactionem Ci., C., orationem, excusationem C., iudicium Ci. prista(ja)ti na, spustiti (spuščati) se v sodno razpravo, pacem L., augurium L., Val. Fl. ali omen Ci., L. = kot veljavno spozna(va)ti, legem, rogationem Ci. sprejeti, lex accipitur Vell., acc. nomen L. sprejeti ime (kandidata za častne službe), de plebe consulem non accipere Ci., acc. vitam Vell. V pogovoru brez obj.: accipio (sc. quae tu dixisti) Ter., Ci. ep., H. pritrjujem! tako bodi! dobro!

II.

1. spreje(ma)ti, vzeti, jemati koga, kaj: quas ego te per terras vectum accipio! V., te comitem (za spremljevalca) accipio V.; o neživih subj.: Delos errantem accepit O., terra vos accipiet reduces V., tum te quoque, Medica, putres accipiunt sulci V., sortem accepit galea V., navis accipit aquam (aliquantum aquae) L. ali imbrem V. ali campi accipiunt fluvium Cu. pijejo, accipit (Peneus) amnem Orcon nec recipit Plin. jo pripušča, a ne vpija, fluvius accipitur mari Cu., fugientes amnis accepit, Samnites castra sua accepere L., locus accipit austrum Cu. = leži proti jugu; pesn.: cervix crines fusos accipit V., alter ab undecimo me acceperat annus V., ubi (equum) quarta acceperit aestas V.; kje? (pravzaprav "s čim", sl. večinoma kam?) sam abl.: te gremio accipiet ... Dido V., hunc tu caelo accipies V., acc. milites urbe tectisve L., tellus fessos portu accipiet V., acc. auras follibus V. prestrezatī z ..., noctem oculis V.; kam? z in in acc.: armatos in arcem, Romanos in urbem L., eum in sinus suos O.; pren.: aliquem in civitatem Ci., L. med državljane, in amicitiam Ci. za prijatelja, in deditionem C., L., Cu. sprejeti predajo koga, in societatem L., in fidem Cu., aliquam in matrimonium T., Suet., Iust. (tudi samo aliquam Eutr.) vzeti za ženo, aliquem in matrimonium regnumque T. za moža in sovladarja, te ... in regnum meum accepi S. v svoje kraljestvo, toda: Vononem in regnum accipiunt T. za kralja (vladarja).

2. occ. (gostoljubno) spreje(ma)ti, pogostiti koga (s čim): illos porticibus rex accipiebat in amplis V.; večinoma z adv. določili: aliquem bene, eleganter Ci., laute H., hospitaliter Cu., aliquem hospitio Pl., Varr., Ci. ep., L., me accepit Aricia hospitio modico H., aliquem regio apparatu Ci., apparatis epulis L., socios dapibusque meroque O., regem convivio Cu.

3. pren. koga (dobro ali slabo) spreje(ma)ti, s kom kako postopati, ravnati: aliquem clementer Ci., L., honorifice, leniter Ci., quemadmodum essent accepti, audistis ex ipsis Ci.; večinoma v slabem pomenu = grdo spreje(ma)ti koga, obdelovati koga, zagosti komu: ut sum acceptus Pl. sem naletel, acc. aliquem vehementer Ci., aliquem verbis male Ci. razjeziti se nad kom, aliquem verberibus ad necem Ci., accipitur satis male a Curione Ci. ep.; voj.: male acc. aliquem Lentulus ap. Ci., N. koga v vojni hudo zdelati, potolči, poraziti.

III.

1. (s čutili ali duhom) spreje(ma)ti, zazna(va)ti: eae res, quae sensu accipiuntur Ci. čutno dojemljive stvari, acc. oculis animove sensum Ci., ut non solum auribus acciperetur, sed etiam oculis cerneretur N., acc. aliquid animo magis quam vultu L., accipite haec animis V. vzemite si to k srcu, pomislite na to, acc. aliquid benignis Pl. ali secundis L. ali pronis auribus T. rad (drage volje) poslušati, slišati (naspr. sinistris auribus acc. aliquid L. nerad slišati, poslušati); acc. solacia (tolažilne besede) O.

2. occ. slišati, poslušati, zaslišati: sonitum, gemitum V., clamorem S., L., orationem Ci., rationem consilii C., nostram nunc accipe mentem (naklep) V., acc. vocem, imperium Cu., acc. aliquid aequo animo, severe Ci.; abs.: acc. volenti animo (rad, rade volje) de ambobus S., moleste et acerbe Auct. b. Hisp.; z odvisnim vprašanjem: accipite nunc, quid imperarit Ci., accipe, qua ratione queas ditescere H., accipe z neodvisnim govorom: H. (Sat. II, 3, 307).

3. pren. z razumom spreje(ma)ti = z razumom doseči, doje(ma)ti, razume(va)ti: quae parum accepi Ci., haec accipi posse Ci., accepto causae genere et cognito Ci., ut ... celeriter acciperet, quae tradebantur N.; occ. kaj (v posebnem pomenu) razložiti (razlagati); z adv. določili: non recte accipis Ter., aliter tuum amorem atque est accipis Ter., id omen ita acceptum est L., sermones militum durius acc. C.; s predikativnim acc.: vzeti, jemati kaj za/kot kaj, šteti kaj v/za kaj: beneficium contumeliam Ci. ep., te auctorem frugum V., aliquid velut belli omen L., aliquid omen Cu., aliquid tamquam suum crimen T.; quid accipere debeamus figuram Q. kaj da si moramo predstavljati pod besedo "figura"; tako tudi pass.: Urbis appelatio etiam si nomen proprium non adicitur, Roma tamen accipitur Q. pod imenom "Mesto", ... se razume Rim; ret. (nam. predikativnega acc.) razne različice: acc. aliquid ad contumeliam Ter. ali in contumeliam Cu., Suet., aliquid in omen L., in prodigium, in superbiam, in deminutionem sui T., in bonam partem Ci. ep. ali bonas in partes Ph. z dobre strani, verbum in duas pluresve sententias Corn., aliquid in maius L., in solutum bonam voluntatem Sen. ph.; prodigii loco accipiebatur ipsa aquarum penuria T., funesti ominis loco acceptum est T.; quaeque dixerat, oraculi vice accipiens T.; acc. verisimilia pro veris L., omen pro tristi Cu., gurdos, quos pro stolidis accipit vulgus Q.

B. Subj. je pasiven:

1. preje(ma)ti, dobi(va)ti (naspr. dare, tradere, reddere): tres praemia primi accipient V., acc. litteras, nuntios Ci., adulterinos nummos pro bonis Ci., mare acceptum O. pogoltnjeno, acc. potionem, venenum Q., Suet.; pass. pomen v pogosti zvezi z ab (redkeje z de): pecuniam numeratam ab aliquo, hereditatem a patre N., rem a maioribus Ci. podedovati, exercitum ab aliquo C., stipendium de publico L., quas (res) eum dolo malo mancipio accepisse de Vario diceret Ci. ep.; z abstraktnim obj.: plausum Ci., salutem ab aliquo Ci., voluptatem ex re Ci. ep. slast (ob)čutiti ob čem, beneficiis ultro datis acceptisque Ci., acc. nomen C., Cu., praecepta C., veniam pro coniuge O., sacra Ap. oprijeti se skrivnostnega nauka, dati se uvesti vanj, pacem, veniam Iust.; pogosto = dobi(va)ti kaj v upravljanje, v oskrbo: provinciam, honorem ab aliquo Ci., munitionem S., muneris partem L., Albam regendam V., mare placandum Eutr. dobiti nalogo pomiriti morje; occ. (kaj neprijetnega) preje(ma)ti, dobi(va)ti, (pre)trpeti: plagam Varr., dolorem Ci., iniuriam (ab aliquo) Ci., C. idr., cladem C., L., Q. ali detrimentum C. poražen biti, calamitatem N. nesreča zadene koga, damnum H., vulnera, quae circum patrios muros accepit V.; pren.: accepit vulnus morte filii N. sinova smrt je zadala njegovemu srcu hudo rano.

2. pren. (za)slišati, izvedeti, preje(ma)ti (od prednikov): rem rumore C., reliquos deos ne famā quidem acceperunt C. o drugih bogovih niti govoriti niso slišali, haec audivimus (smo sami slišali) de clarissimorum virorum consiliis et factis, haec accepimus (smo izvedeli, vemo) haec legimus Ci., sic a patribus accepimus Ci., ut de Hercule accepimus Ci. kakor se poroča o Herkulu, acc. tertium signum tubā Cu., acceptā clade partium Fl.; z ACI: sic a maioribus nostris accepimus, praetorem quaestori suo patris loco esse oportere Ci., accipio patres id aegre tulisse L.; z odvisnim vprašanjem: quae gerantur, accipies ex Polione Ci. ep.; occ. (na)učiti se česa: usus (vojna vaja) ac disciplina, quae a nobis accepissent C., acc. primas artes ab iisdem magistris O., elementa prima literarum Eutr. — Od tod adj. pt. pf. acceptus 3 "prijazno (ljubeznivo) sprejet", dobrodošel, drag in mil, priljubljen, prijeten, všečen; o osebah: accepti affines Val. Max.; z dat.: qui maxime plebi acceptus erat C., homo tam acceptus popularibus S., quo carior acceptiorque omnibus erat S., longe ante alios acceptissimus militum animis L., longe acceptissimus Parmenioni Cu., divitibus gens acceptissima nostris Iuv.; s praep.: servus apud te acceptissimus Pl., pacis artibus vix quisquam Traiano ad populum acceptior exstitit Fr.; o stvareh: munus gratum acceptumque N., quod vero approbaris, id gratum acceptumque habendum Ci., acceptius genus gratiarum Plin. iun.; z dat.: eam rem senatui populoque Romano gratam acceptamque esse Ci., nihil est deo acceptius quam ... Ci., oratio plebi acceptior L., quae acceptissima diis essent, sacra instituere L.; z in: tanto acceptius in vulgum, quanto ... T.

Opomba: Accipin = accipisne, accep(i)stin = accepistine: Kom. Star. fut. II. accēpsō: Pac. ap. Non.

afferrare

A) v. tr. (pres. affērro)

1. prijeti, zgrabiti, zagrabiti, pograbiti (tudi pren.):
afferrare qcn. per i capelli zgrabiti koga za lase
afferrare l'occasione zgrabiti priložnost
afferrare la fortuna per i capelli zgrabiti fortuno za lase, izrabiti ugodni trenutek

2. razumeti, doumeti:
afferrare un concetto razumeti pojem
non riuscì ad afferrare quello che dicevano ni mu uspelo razumeti tega, kar so govorili

B) ➞ afferrarsi v. rifl. (pres. mi affērro) oprijeti se, okleniti se (tudi pren.):
afferrarsi a un'illusione, a una scusa oprijeti se neke iluzije, izgovora

alcanzar [z/c] dohiteti, doseči, dobiti; razumeti; doživeti; moči; zadeti (s puško); zadevati, tikati se; zadostovati; pripasti; segati, imeti domet

alcanzar a u. en días koga preživeti
alcanzar a u. de razones koga z razlogi prepričati
si alcanza, no llega trda prede
quedar (ali salir) alcanzado ostati dolžnik
no se me alcanza ne gre mi v glavo

anlàjisati išēm, anladúmiti -làdūmīm (t. anlamak, anladym) razumeti

apprehend [æprihénd] prehodni glagol
prijeti, aretirati; opaziti, opazovati; razumeti, pojmiti; bati se, slutiti, pričakovati

to apprehend danger bati se nevarnosti

apprehendō (adprehendō) -ere -hendī -hēnsum, pesn. kontr. apprēndō (adprēndō) -ere -prēndī -prēnsum (decomp.: ad in pre [= prae] in handō; prim. prehendō)

1. prije(ma)ti: aliquem pallio (= za plašč) Ter., aliquem koga za roko prijeti (hoteč ga komu predstaviti) T. (ali hoteč ga česa prositi) Plin. iun., manum osculandi causā Suet., araneus... morsu cerebrum (serpentis) adprehendit Plin. pika v možgane, bucculam app. Suet. uščeniti, vites sic claviculis adminicula tamquam manibus apprehendunt Ci., atomi aliae alias apprehendentes Ci. prijemajoči se drug drugega; pren.
a) sovražno prijeti, ujeti koga (da bi ga zaprl): hominem Auct. b. Hisp., fugitivum, furem Icti., venam Cels. prestreči, prestrezati.
b) kako deželo osvojiti, zasesti: Hispanias Ci. ep.; prisvojiti (prisvajati) si, doseči: avidissime palmam Plin., possessionem alicuius rei Dig., dominia rerum Ulp. (Dig.).
c) pren. o kakem telesnem zlu: prije(ma)ti, napasti (napadati), prevze(ma)ti: ubi libido veniet nauseae eumque apprehendet Ca.

2. pren.
a) poprije(ma)ti se, lotiti se česa (v govoru), izreči (izrekati), povedati: quidquid ego apprehenderam, statim accusator extorquebat manibus Ci., id ipsum nisi caute et cum iudicio (razsodno) apprehenditur Q.
b) z umom doseči, doume(va)ti, razume(va)ti: Tert., Cael.
c) privze(ma)ti, obseči (obsegati): casum testamento, personam filii (sc. in stipulatione) Icti., una praeceptione omnia Cael.

assequor (adsequor) -sequī -secūtus sum (ad in sequī)

1. dohiteti, dospeti, doiti, doseči koga ali kaj, priti za kom; abs.: nunc sequere, adsequere Pl. ap. Varr., adsequere et retine Ter. poženi se za njo, da jo dohitiš, in Bruttios raptim, ne Gracchus adsequeretur, concessit L., Porcius deinde adsecutus cum levi armatura L., duces... paucos ad requiem dies sumunt, donec aquilae signaque legionum adsequerentur T.; z acc.: si enim es Romae, iam me adsequi non potes Ci. ep., ads. agmen refugientium, vehiculum Darei Cu., Pisonem... apud Coum insulam nuntius adsequitur T.; pren.: nonne modo pueros, modo adulescentes... adsecuta est senectus? Ci.

2. pren.
a) doseči (dosegati) koga ali kaj, izenačiti (izenačevati) se s kom: ita in utroque excellunt, ut nemo adsequi possit Ci., quem si adsequi posset Ci., merita (tua) non adsequar Ci., vim dicendi atque inventionis non assequuntur Q., ingenium alicuius aliqua ex parte ass. Plin. iun.
b) (kaj zaželenega) doseči (dosegati), dobi(va)ti, dokopati se (do) česa: honores gradatim singulos, eosdem honorum gradus, magistratus omnes sine repulsa, nullis comitiis imperium aut potestatem, laudem, immortalitatem Ci., quales viri idem adsequi nequiverint S.; z abl. instrumenti, modi ali s praep. per: quod non poterant vi, fraude adsequi temptant Cu., neque id quibus modis adsequeretur,... quidquam pensi habebat S., istam diem quomodo adsequitur? Ci. kako se drži tistega roka? per quorum sententias... id adsequantur, quod antea ipsi scelere et ferro adsequi consueverant Ci., in iis, per quae nomen est assecutus Q.; s finalnim stavkom: qua in re nihil aliud adsequeris, nisi ut... audacia tua cognoscatur Ci., pretio adsecuti sunt, ne navem darent Ci.; z inf.: Ci. (Pro Roscio Amer. 29, 80).
c) z umom doseči (dosezati), doume(va)ti, razume(va)ti, pojmiti: quod vis divina adsequi non possit, mens humana adepta est Ci.; z abl.: ads. aliquid cogitatione ali suspicione ali coniecturā Ci. domnevati, zavedati se, uganiti, quis tot ludibria fortunae... animo adsequi queat...? Cu.; z odvisnim vprašanjem: quae vestra defensio futura sit, coniecturā adsequi non queo Ci.

auffassen pojmovati; als Beleidigung usw.: razumeti; (verstehen) dojemati, dojeti; psychologisch: zaznavati, zaznati

aufnehmen^*

1. Gäste, in einen Verein, in die Kirche, Zeitung: sprejeti, sprejemati, (einbeziehen) vključiti, in eine Liste: vpisati; Empfindungen, Reize, Licht: zaznavati, Nahrung aufnehmen hraniti se

2. aus dem Darm, Sauerstoff usw.: absorbirati, vsrkavati, vsrkati, črpati, resorbirati, adsorbirati; Gerüche, Feuchtigkeit: navzeti se (vonja, vlage), adsorbirati, privzemati, privzeti (vonj, vlago)

3. (fassen) držati

4. (hochheben) dvigniti, dvigovati, vom Boden, eine Laufmasche: pobrati, pobirati, der Bagger Erdmaterial: zgrabiti; Hund - eine Fährte: slediti (sledi); eine Anregung, Diskussion: prevzeti (pobudo), priključiti se (diskusiji), vključiti se (v diskusijo)

5. Schwingungen, eine Last: prestrezati, prestreči, Kräfte: prevzemati

6. eine Anleihe, Hypothek: najemati, najeti

7. (beginnen) začeti (z)

8. (festhalten) schriftlich: zapisati (si), zapisovati (si), fotografisch: fotografirati, slikati, einen Film, den Ton: snemati, posneti

9. (auffassen) dojemati, dojeti, razumeti in sich aufnehmen sprejemati, asimilirati; es mit jemandem/etwas aufnehmen spoprijeti se z

begreifen^* razumeti, dojeti, zapopasti (tudi Philosophie), Philosophie pojmiti