Franja

Zadetki iskanja

  • razbit (-a, -o) zerschlagen, zertrümmert, zerbrochen, entzwei
    biti razbit in Scherben liegen, in Trümmern liegen, zerschlagen sein ➞ → razbiti
  • razbít broken, smashed, battered, shattered, shivered; (letalo, ladja) wrecked

    razbíti ostanki (ladje) wreckage
    na drobce razbít broken into shivers
  • razbít cassé, brisé
  • razbít (-a -o) adj.

    1. fiz. disintegrato; rotto, fracassato; frantumato; scisso

    2. pren. triste; rotto:
    govoriti z razbitim glasom parlare con tono triste, con voce rotta

    3. articolato
  • razbít roto; destrozado
  • razbít prid., розби́тий прикм.
  • brisé, e [brize] adjectif razbit, zlomljen, prelomljen; figuré polomljen

    brisé de fatigue zbit, zelo utrujen
    comble brisé masculin mansardna streha
  • broken [bróukən]

    1. pretekli deležnik od break

    2. pridevnik (brokenly prislov)
    zdrobljen, razklan, razbit; prekinjen, pretrgan; presekan; sunkovit; v ježi izurjen, ukročen; spremenljiv (vreme)

    broken bread, meat etc. ostanki kruha, mesa itd.
    broken ground neravna tla; gričevnata pokrajina; preorana zemlja
    broken horse v ježi izurjen konj
    broken man izgubljenec
    broken reed nezanesljiva opora
    broken sleep moteno spanje
    broken spirit pobitost, potrtost
    broken money drobiž
    broken stones gramoz
    broken English slaba angleščina
    broken iron staro železo
    broken fleece odpadki volne
    broken water razburkano morje
    broken wind nadušljivost, naduha (konja)
    broken soldier vojaški invalid
    broken week teden s prazniki
  • bum2 [bʌm] pridevnik
    slab, polomljen, razbit
  • cassé, e [kase] adjectif zdrobljen, polomljen, razbit; slaboten (glas); betežen, nebogljen (človek)
  • cracked [krækt] pridevnik
    počen, razbit; rezek
    pogovorno nor
  • défoncé, e [defɔ̃se] adjectif vdrt, razbit, brez dna

    route féminin défoncée razrita, lukenj polna cesta
  • derrengado prelomljen v ledjih; ukrivljen; razbit
  • durchschossen Typographie Satz: razbit
  • entzwei razbit; razdvoje, na dvoje
  • ìskrhān -a -o polomljen, razbit: -a slama može se upotrebiti samo za prostirku; -ōst polomljenost, razbitost
  • kaput [ka:pút] pridevnik
    sleng uničen, razbit
  • kaputt uničen; pokvarjen, (entzwei) razbit; kaputt sein biti uničen; bei jemandem ist etwas kaputt (kdo) je malo mahnjen
  • lacer -era -erum (prim. gr. λακίς, λάκος n. capa, λακίζω (raz)trgam, lat. lacerō, lacinia, lancinō)

    I. pass. v pravem pomenu = raztrgan, razcefran, razdrapan: vestis T., crines Stat. izpuljeni, od tod razbit, razdrobljen, razdejan, raztrupan: currus O., tabulae O. razbite deske, razbitki desk, laceras aries … concutit arces O., laceras … puppes refeci O. prebite, l. navis Fl., tectorum vestigia lacera T., l. castra Sil. brez poveljnika; razmesarjen, razmrcvarjen: corpus S. fr., L., O., Plin., Iust., funus V. mrtvo telo, truplo, mille lacer spargēre locis et sanguine silvas foedabis O., iuvenca O., artus O., Plin. iun., Achelous … lacerum cornu (abl.) caput mediis abdidit undis O. na rogu okrnjeno glavo = brezrogo (kúljavo) glavo, lacerae unguibus venae Sen. tr.; z gr. acc.: laniatum corpore toto Deiphobum videt et lacerum ora (po obrazu) V.; pren.: lacerae domus artus componere Sen. tr., sparsas atque, ut ita dicam, laceras gentilitates colligere Plin. iun., l. regum Cl.

    II. act. (enalaga) mrcvareč: suos artus lacero divellere morsu O. Soobl. masc. lacerus: Ven.
  • plāgōsus 3 (plāga)

    1. pass. pretepen, raztepen, razbit, poln ran: dorsum, crura Ap.

    2. act. rad pretepajoč koga, rad deleč udarce, radotépen“ (subst. tepéžkar, tepéžnik): Orbilius H., Suet.