Franja

prejšnj|i (-a, -e)

1. der/die/das frühere, vorige; (poprejšnji) vorangehend, vorausgehend, vorhergehend, vorherig
prejšnji dan am Vortag
prejšnji mesec im Vormonat, od danes: im vorigen Monat
prejšnje leto im Vorjahr, od danes: voriges Jahr
prejšnji teden in der Vorwoche, od danes: vorige Woche
Vor- (govornik der Vorredner, najemnik der Vormieter, večer der Vorabend, instanca die Vorinstanz, življenje das Vorleben)

2. (nekdanji, bivši) vormalig, ehemalig, Alt- (kancler der Altkanzler, škof der Altbischof)

3.
čim prejšnji frühzeitig

4.
vračanje v prejšnjo obliko/prejšnji položaj … Rück-, Zurück-
( die Rückverformung, das Zurückschnellen …)

préjšnji precedent; former, earlier, prior; antecedent

préjšnja izdaja earlier (ali previous) edition
préjšnji primer precedent
préjšnji dan the day before, (on) the previous (ali preceding) day
préjšnji dogodek precedent
brez préjšnje napovedi without previous notice

préjšnji précédent, antérieur, antécédent, d'autrefois, d'auparavant, dernier ; (pretekli) passé

prejšnji dan le jour précédent
prejšnje leto l'an dernier, l'année passée (ali dernière, précédente)
prejšnje stanje l'état moški spol de chose antérieur
v prejšnjih časih autrefois, en d'autres temps, antérieurement

préjšnji (-a -e) adj. precedente, antecedente, passato, anteriore, scorso, di prima, avanti:
prejšnji odstavek il capoverso precedente
slika na prejšnji strani la foto alla pagina antecedente
prejšnji teden, prejšnji mesec la settimana passata, il mese passato, la settimana scorsa, il mese scorso
prejšnje težave so se vrnile i problemi di prima sono rispuntati

préjšnji -a -e raniji, pređašnji: prejšnji mož; prejšnji rodovi
raniji naraštaji; v -ih časih je bilo drugače

préjšnji precedente; anterior; pasado; último

prejšnje leto año m precedente (ali anterior)
prejšnji teden la semana pasada
v prejšnjih časih antiguamente, en tiempos pasados, en otros tiempos

préjšnji -a -e prid. precedent, anterior

prêjšnji prid., попере́дній прикм., мину́лий прикм.

prejšnji lastnik moški spol pravo der Vorbesitzer
prodaja prejšnjemu lastniku der Rückverkauf

brezbarven pridevnik
1. (ki nima barve) ▸ színtelenČez popolnoma suho barvo nanesemo še plast brezbarvnega laka. ▸ A porszáraz festett felületet színtelen lakkal kezeljük.
Sopomenke: prozoren

2. (bled) ▸ színtelen, sápadt, fakóNjen brezbarvni obraz je še bolj prebledel. ▸ Színtelen arca még sápadtabb lett.

3. (neizrazit; enoličen) ▸ jellegtelen, sivár, színtelen"Ste za skodelico kave ali čaja?" je vprašal s povsem brezbarvnim glasom. ▸ Egy csésze kávét vagy teát? – kérdezte teljesen színtelen hangon.

4. (politično neopredeljen) ▸ elkötelezetlen, el nem kötelezettTežko bi trdili, da so bili prejšnji direktorji Telekoma politično brezbarvni. ▸ Nehezen mondhatnánk, hogy a Telekom korábbi igazgatói nem kötelezték el magukat a politikának.

četrtek samostalnik
(dan v tednu) ▸ csütörtökPovezane iztočnice: debeli četrtek, veliki četrtek

dán day; (dnevna svetloba, luč) daylight, daytime; (svetloba) light

dober dán! (zjutraj) good morning!, (popoldne) good afternoon!, (splošno) how do you do!, pogovorno hallo!, hullo!, ZDA hello, (pri poslovitvi) good day!, pogovorno see you!, be seeing you!; see you later!
deloven dán working day, weekday
črn dán figurativno a black day, a dark day, an unfortunate day
materinski dán Mother's Day
novoletni dán New Year's Day
beli dán broad daylight
plačilni dán payday
postni dán fast day
prazničen dán holiday
pasji dnevi dog days pl
prosti dán day off, (brez pouka) day off school
rojstni dán birthday
srečen dán a red-letter day
sodni dán the Last Day, Judgment Day, Day of Judgment, Doomsday
davni dnevi bygone days, arhaično day of yore
spominski dán Remembrance Day (11. november)
z dne 3. maja dated May 3rd
čez dán (podnevi) in the daytime; during the day, by daylight, by day
dán za dnem day by day
drugi (naslednji) dán next day, the day after
do današnjega dne to the preent day
od dneva do dneva from day to day
čez nekaj dni in a day or two
enega teh dni, te dni enkrat one of these days
dvakrat na dán twice a day
pri belem dnevu in broad daylight
lepega dne one fine day
oni dán (zadnjič) the other day
še oni dán only the other day
še isti dán that very day
od tega dne dalje from this day forth
par dni a couple of days
ta ali oni dán one day or another
svoj živi dán in all my born days, in my lifetime
nekega dne one day, (za prihodnost) some day
pred tremi dnevi three days ago
dán poprej the day before, the day beforehand
teden dni (7 dni) a week
danes teden dni this day week, (pred tednom dni) a week ago
14 dni (2 tedna) a fortnight, two weeks
čez 14 dni in a fortnight
vsak dán every day, daily
vsak drugi dán every other (ali second) day
vsakih pet dni every five days
ves dán all day long, for the whole of the day
ves ljubi božji dán the livelong day
za nekaj dni for a few days
prejšnji dán the previous (ali preceding) day
ki traja ves dán daylong
na dán z besedo! speak out!, out with it!
to je jasno kot beli dán it's as clear as daylight, it's as plain as a pikestaff
biti različen kot noč in dán to be as different as chalk and cheese
béli dán je it is broad daylight
dobiti prost dán to be allowed a day off
ni še vseh dni konec we have not seen the last of it yet
prinesti, spraviti na dán to bring to light
prinesti stvar na dán to broach a matter
sedaj prihaja na dán it now transpires
priti na dán to come to light, to transpire, to leak out, to become known, ZDA to develop
prinesti na dán svoje težave to air one's troubles
ko napoči dán at daybreak, at dawn
za vsakega pride njegov dán every dog has his day
sanja se ti pri belem dnevu you're day-dreaming
svoj živi dán nisem videl... I have never seen in all my born days (ali in my lifetime)...
dnevi so mu šteti his days are numbered
zagledati dán (luč sveta) to be born, to come to light, to come out
določiti dán to fix a day
voščiti dober dán to bid someone good day, zastarelo to give someone the time of day
bil je 2 dni prepozen he was two days late
delati noč in dán to work day and night
ne hvali dneva pred nočjo do not praise the day before it is over; laugh before breakfast and you'll cry before supper

deskar samostalnik
1. (po snegu) ▸ snowboardos, hódeszkásPrejšnji vikend se je deskar poškodoval med izvajanjem akrobacij v snežnem parku na smučišču. ▸ A múlt hétvégén akrobatamutatványok közben megsérült egy hódeszkás a sípálya hóparkjában.
Sopomenke: bordar, border, deskar na snegu
Povezane iztočnice: alpski deskar, deskar prostega sloga, deskar v prostem slogu, park za deskarje, ekstremni deskar, akrobatski deskar

2. (po vodi) ▸ szörfösVeter in močni tokovi so na severu najboljša družba strastnih deskarjev in kajtarjev iz vsega sveta. ▸ kontrastivno zanimivo Északon a szél és az erős áramlatok a legjobb barátai a világ minden tájáról érkező, szenvedélyes szörfösöknek és kite-szörfösöknek.
Sopomenke: surfer, surfar
Povezane iztočnice: deskar na valovih, deskar na vodi, jadralni deskar

3. (kdor brska po spletu) ▸ szörfölőSopomenke: surfer, surfar

dosedanj|i (-a, -e) bisherig; (prejšnji/že doslej) Alt- (zvezna dežela das Altbundesland)

dotedanj|i (-a, -o) bis zu jener Zeit, früherer, (prejšnji) vorherig, vorangegangen

ducat samostalnik
1. (dvanajst stvari) ▸ tucatSamo nekaj ducat psov naj bi preživelo v divjini. ▸ Úgy vélik, hogy a vadonban csak néhány tucat kutya maradt életben.
Ducat jih je, šest punc in šest fantov. ▸ Egytucatnyian vannak: hat lány és hat fiú.
Glavnino sredstev je dobilo petnajst najbolj prizadetih držav, od katerih je ducat afriških. ▸ A finanszírozás nagy részét a tizenöt legsúlyosabban érintett ország kapta, köztük egy tucat afrikai ország.
Povezane iztočnice: pol ducata

2. (veliko število) ▸ tucatPrejšnji teden so ji naprtili še ducat drugih zločinov. ▸ A múlt héten tucatnyi más bűncselekménnyel is megvádolták.
Policisti so priprli ducate ljudi, je danes zjutraj poročal grški radio. ▸ A rendőrök több tucat embert vettek őrizetbe, közölte ma a görög rádió.
Na tekmah sodeluje na ducate šol, tisoči učencev. ▸ A mérkőzéseken tucatnyi iskola és ezernyi gyermek vesz részt.

iméti (-ám)

A) imperf.

1. avere, possedere:
imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
imeti enake pravice avere gli stessi diritti
imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
ne imeti ponosa non avere orgoglio
ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

3.
a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
koga ima za moža? chi è suo marito?

4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
nima kaj jesti non ha niente da mangiare
ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
rad ima pivo gli piace la birra
rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

9. pog. (morati) avere da, dovere:
komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
(jo) že imam! eureka!
imeti debelo kožo avere la pelle dura
pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
pren. imeti dober nos avere buon naso
imeti oči za kaj avere gli occhi per
pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
imej pamet! sale in zucca!
imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
evf. imeti vetrove avere i venti
pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
imeti se dobro, slabo stare bene, male
dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene

izbljuvek samostalnik
1. (telesna tekočina) ▸ hányás, hányadék, köpetZ analizo izbljuvkov lahko zelo enostavno ugotovimo, s čim se sove hranijo. ▸ A köpet elemzésével nagyon egyszerűen megállapítható, mivel táplálkoznak a baglyok.
Obdukcija je pokazala, da se je delavec zadušil s hrano oziroma izbljuvki. ▸ A boncolás kimutatta, hogy a dolgozó fulladását étel, illetve hányadék okozta.

2. neformalno (o izjavi) ▸ fröcsögés
Tisti izbljuvki neke politične stranke so pa samo slabo prikrit strah pred slabitvijo lastne (strankarske, ne državne) moči. ▸ Egy politikai párt fröcsögése csak a saját (párt-, nem állami) hatalmának gyengülésétől való, rosszul leplezett félelme.

3. (o vulkanskem izbruhu) ▸ kitörés, kiömlésVulkanski izbljuvek se je ves ta čas počasi pomikal proti morju, Tihemu oceanu, in ga prejšnji teden tudi dosegel. ▸ A vulkán által kiokádott láva lassan hömpölygött a tenger, azaz a Csendes-óceán felé, a múlt héten pedig el is érte.

kadriranje samostalnik
1. (o sliki ali filmu) ▸ keretezésNovi format slike zahteva nekaj več dela in drugačen način kadriranja. ▸ Az új képformátum egy kicsivel több munkát és más keretezési módszert igényel.

2. (o zaposlovanju) ▸ káderezésAnketiranje je tudi pokazalo, da v javnosti prevladujejo tisti, ki več političnega kadriranja pripisujejo prejšnji kot sedanji vladi. ▸ A közvélemény-kutatás azt is kimutatta, hogy a lakosság inkább az előző kormánynak tulajdonítja a politikai káderezést, mint a jelenleginek.
Vsekakor politično kadriranje prodira v vse pore naše družbe, celo čistilke po osnovnih šolah dobivajo službo zaradi svoje pripadnosti, da ne govorim o kakšnih drugih zadevah. ▸ A politikai káderezés teljesen áthatja társadalmunk minden pórusát, még az általános iskolai takarítónők is a hovatartozásuk miatt kapnak állást, nem is beszélve más dolgokról.

kamena doba frazem
lahko izraža negativen odnos (o nesodobnosti ali zastarelosti) ▸ kőkorszak, kőkor
Sklepi, ki jih je prejšnji teden sprejel izvršni odbor, pomenijo korak nazaj – v kameno dobo. ▸ Az igazgatóság múlt heti döntései visszalépést jelentenek – a kőkorszakba.
Sam sem še vedno v kameni dobi: svinčnik, radirka, notni papir. ▸ Jómagam még mindig a kőkorszakban élek: ceruza, radír, kottapapír.
F1 je šport vrhunske tehnologije, žal pa je njegovo vodstvo še vedno v kameni dobi. ▸ Az F1 a csúcstechnológia sportja, de sajnos a vezetés még mindig a kőkorszakban él.