Franja

naklon¹ [ô] moški spol (-a …) (nagib) die Neigung, das Gefälle, die Steigung (stopnic die Treppensteigung)
linija naklona die Streichlinie

naklon² [ô] moški spol (-a …) lingvistika der Verbmodus, Modus verbi, die Aussageweise
povedni naklon (indikativ) der Indikativ, die Wirklichkeitsform
pogojni naklon (konjunktiv) der Konjunktiv, die Möglichkeitsform
velelni naklon (imperativ) der Imperativ, die Befehlsform
želelni naklon (optativ) der Optativ

náklon m priklon, poklon: moj naklon, gospodine predsjedniče!

náklon -a -o naklonjen: biti komu naklon

naklón (nagib) incline, inclination; slope; sway, dip; (poklon) bow, reverence, (ženski poklon, s kolenom) curts(e)y; gramatika mood

določni (pogojni velelni, vezni) naklón indicative (conditional, imperative, subjunctive) (mood)

naklòn déclivité ženski spol , inclinaison ženski spol , pente ženski spol ; inclination ženski spol , révérence ženski spol ; gramatikalno mode moški spol

pogojni naklon conditionnel moški spol
velelni naklon impératif moški spol

naklòn (-ôna) m

1. inclinazione; inchino

2. inclinazione, pendenza:
astr. naklon rotacijske osi inclinazione dell'asse di rotazione

3. lingv. modo (verbale)

naklòn -ôna m
1. naklon: odzdraviti z -om glave
2. nagib, nagnutost, naklon: naklon strmine, proge
3. način, modus: povedni naklon
indikativ; velelni naklon
imperativ; pogojni naklon
kondicional; želelni naklon
optativ

naklòn inclinación f ; declividad f ; declive m ; pendiente f ; gram modo m

pogojni naklon modo m condicional

naklòn -ôna m., схил -у ч., у́хил -у ч.

naklòn -ôna m
1. plecăciune
2. înclinare, înclinaţie
3. lingv. mod

наклон m nagnjen svet, pobočje; priklon

začetni naklon tirnice moški spol der Auflauf

želelni naklon stalna zveza
jezikoslovje (glagolski naklon) ▸ feltételes mód
Sopomenke: optativ, želelnik

Anlauf, der, (-s, Anläufe)

1. zalet, nalet; der Produktion: zagon; začetek obratovanja

2. beim Schneiden: naklon

3. poskus, im ersten Anlauf pri prvem poskusu

Aussageweise, die, modus, naklon

cant² [kænt] samostalnik
naklon, poševna ploskev; trzaj, udarec; odklon

clīnāmen -inis, n (*clīnāre) naklon: Lucr.

dēclīnātiō -ōnis, f (dēclīnāre)

I. intr.

1.
a) stran neba, naklon (nagnjenost) zemlje proti tečajema: d. caeli Vitr., Col., declinationes caeli, declinatio (declinationes) mundi Col.
b) α) borilno (iz)ogib, odmik: lanceam exiguā corporis declinatione vitare Cu.; pren.: quot ego tuas petitiones … parva quadam declinatione et, ut aiunt, corpore effugi! Ci. β) arhit. zapogib: declinationes libramenti ventris Vitr. zapogibi ob koncih bočne ploskve. γ) fil. odklon, oddaljitev od svoje poti: d. atomorum Ci.

2. pren.
a) ret. odmik, oddaljitev od predmeta: Q., declinatio brevis a proposito Ci.
b) gram. vsako spreminjanje besedne oblike (sklanjanje, spreganje, stopnjevanje), pregibanje: Varr., Q., pri poznejših slovničarjih le sklanjanje, sklanjatev, deklinacija (v našem pomenu): Don. idr.
c) fil. sovraštvo, mržnja, nenaklonjenost, odpor: adpetitio et declinatio naturalis Ci., quae declinatio, si cum ratione fiet, cautio appelletur Ci., hominum … declinationes Gell.
č) medic. popustitev, ponehanje bolečine, bolezni: Marc., Th. Prisc., Cael.

— II. trans. izogib, ogibanje: laboris et periculi Ci.

Gefälle, das, (-s, -)

1. (Neigung) padec, strmec, naklon, nagib, naklonski kot, (Aufstieg) vzpon

2. (Unterschied) razlika (v ravni), razpon

3. pl, (zemljiške) dajatve