Franja

Zadetki iskanja

  • maščevanj|e srednji spol (-a …) die Rache, die Vergeltung; dejanje: der Racheakt
    krvno maščevanje die Blutrache
    načrt za maščevanje der Racheplan
    obljubiti maščevanje Rache schwören
    terjati maščevanje nach/um Rache schreien
    … maščevanja Rache-
    (angel der Racheengel, bog der Rachegott, boginja die Rachegöttin, prisega der Racheschwur)
    želja po maščevanju Rachegedanken množina
  • maščevánje vengeance, revenge, zastarelo avengement

    kot (za) maščevánje za as vengeance for
    krvno maščevánje blood feud
    to bo moje maščevánje that will be my revenge
    hlepeti po maščevánju to thirst for revenge
    izpostaviti se maščevánju kake osebe to lay oneself open to someone's vengeance
    skušati si najti (se maščevati) nad kom to seek vengeance upon someone
    tak pokol vpije po maščevánju such slaughter cries (ali calls) to heaven for vengeance
  • maščevánje vengeance ženski spol , acte moški spol de vengeance, revanche ženski spol

    iz maščevanja par (esprit de) vengeance
    vpiti po maščevanju crier vengeance
    maščevanje snovati méditer (ali couver) une vengeance
    krvno maščevanje vendetta ženski spol
  • maščevánje (-a) n vendetta; ekst. knjiž. nemesi:
    kovati, kuhati maščevanje tramare la vendetta
    zverinski zločin, ki kliče po maščevanju un delitto atroce che chiama vendetta
    krvno maščevanje vendetta del sangue
  • maščevánje s osveta: kovati, kuhati maščevanje; narediti kaj iz -a; zločin vpije po -u; krvno maščevanje
    krvna osveta
  • maščevánje venganza f

    iz maščevanja para vengarse de
    vpiti po maščevanju clamar venganza
  • maščevánje -a s., по́мста ж.
  • maščevánje -a s răzbunare, vendetă
  • maščevanje je sladko frazem
    (pregovor) ▸ édes a bosszú
  • kovati glagol
    1. (načrtovati) ▸ kovácsol, sző
    kovati zarotokontrastivno zanimivo összesküvést sző, összeesküvést sző
    kovati maščevanje ▸ bosszút sző
    kovati načrt ▸ tervet kovácsol
    kovati zaroto proti komu ▸ összeesküvést sző ellene
    Kuje zaroto, da bi se dokopal do prestola. ▸ Összesküvést sző, hogy megszerezze a trónt.

    2. (ustvarjati) ▸ kovácsol
    kovati dobičekkontrastivno zanimivo nyereséget húz
    kovati kapital ▸ tőkét kovácsol
    Naftne družbe kujejo velike dobičke s prodajo nafte. ▸ Az olajtársaságok hatalmas nyereséget húznak az olaj értékesítéséből.

    3. (pisati; oblikovati) ▸ farag
    kovati rime ▸ rímet farag
    kovati verze ▸ verset farag

    4. (izdelovati iz kovine) ▸ kovácsol, ver
    kovač kuje ▸ a kovács kovácsol
    kovati denar ▸ pénzt ver
    kovati kovance ▸ érmét ver
    kovati žeblje ▸ szöget ver, szöget kovácsol
    kovati podkve ▸ patkót kovácsol
  • kováti (kújem)

    A) imperf.

    1. battere, fucinare, forgiare; (denar) battere, coniare:
    kovati železo battere il ferro
    kovati kovino forgiare un metallo
    kovati denar coniare monete

    2. (opremiti s kovinskim delom) guarnire (con parti metalliche):
    kovati konja ferrare il cavallo

    3. pren. (pripravljati, ustvarjati) essere l'artefice di:
    kovati svojo usodo essere l'artefice del proprio destino
    kovati dobiček (iz nesreče nekoga) trarre profitto, vantaggio (dalle disgrazie altrui)
    kovati besede coniare parole
    kovati verze verseggiare

    4. pren. (naskrivaj snovati) ordire, tramare:
    kovati maščevanje, zaroto tramare vendetta; ordire una congiura, cospirare, complottare

    5. pren. (močno biti, utripati) battere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kovati koga v deveta nebesa portare, levare qcn. alle stelle
    pren. kovati železo, dokler je vroče battere il ferro finché è caldo

    B) kováti se (kújem se) imperf. refl. pren. forgiarsi, plasmarsi
  • krvav (-a, -o)

    1. blutig (tudi figurativno bitka, maščevanje); (okrvavljen) blutbedeckt, blutbefleckt, blutverschmiert; (oblit s krvjo) blutüberströmt; oči: blutunterlaufen; figurativno mörderisch, bluttriefend; Blut- (rihta zgodovina das Blutgericht, medicina kašelj der Bluthusten)

    2. (krvavordeč) blutrot

    3. figurativno (najgloblji) resnoba: blutig, bitter; žalitev: tief, tödlich; nasprotje: [kraß] krass, schroff
  • kŕven of blood, blood; haematic

    kŕvna bolezen haemophilia
    kŕvni obtok circulation of the blood
    kŕvno maščevanje vendetta, bloody revenge, blood feud
    kŕvni pritisk blood pressure, (visok) hypertension
    kŕvna skupina blood group, bood type
    kŕvni strdek, kepica blood clot
    kŕvna ploščica blood platelet
    kŕvna preiskava blood test
    kŕvni sorodnik blood-relation, relative by blood, kinsman
    kŕvno sorodstvo proximity of blood, consanguinity, blood relationship
    kŕvna slika blood count
    kŕvna transfuzija blood transfusion
    kŕvne vezi blood-ties pl, ties pl of blood (ali of kinship)
    kŕvna žilica blood vessel
    kŕvno telesce ➞ krvnička
  • kŕven de sang, sanguin

    krvno barvilo hémoglobine ženski spol
    krvni davek impôt moški spol (ali tribut moški spol) du sang
    krvno maščevanje vendetta ženski spol
    krvni obtok circulation ženski spol du sang (ali sanguine)
    krvni pritisk pression ženski spol (ali tension ženski spol) artérielle, familiarno tension ženski spol
    krvna skupina groupe moški spol sanguin
    krvna slika (medicina) hémogramme moški spol
    krvno sorodstvo consanguinité ženski spol
    krvni strdek caillot moški spol (sanguin)
    krvno telesce, krvnička globule moški spol du sang (ali sanguin)
    rdeče krvno telesce globule rouge du sang, érythrocyte moški spol, hématie ženski spol
    belo krvno telesce globule blanc, leucocyte moški spol
  • kŕven (-vna -o) adj. di, del sangue, sanguigno:
    med. krvna preiskava analisi del sangue
    anat. krvna žila vena
    krvni sorodnik consanguineo
    fiziol. krvno barvilo emoglobina
    krvno maščevanje vendetta di sangue
    krvna plazma plasma sanguigno
    fiziol. krvna ploščica piastrina
    krvna skupina gruppo sanguigno
    krvna slika quadro ematologico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. krvni davek tributo di sangue
    fiziol. krvni obtok circolazione del sangue
    med. krvni pritisk pressione sanguigna
    fiziol. krvni serum siero
    med. krvni sladkor zucchero
    krvni strdek embolo, trombo
    belo, rdeče krvno telesce globulo bianco, leucocita; globulo rosso, eritrocita
    hist. krvna odkupnina guidrigildo
    med. krvni test (pri revmatoidnem artritisu) reumatest
    jur. krvno sorodstvo consanguineità
  • kŕven

    krvni davek tributo m de sangre
    krvno maščevanje venganza f sangrienta, (it) vendetta f
    krvni obtok circulación f de sangre
    krvni pritisk presión f arterial
    krvno rdečilo hemoglobina f
    krvna slika (med) cuadro m hemático
    krvna skupina grupo m sanguíneo
    krvno sorodstvo consanguinidad f
  • krvn|i (-a, -o) Blut- ( figurativnodavek der Blutzoll, der [Aderlaß] Aderlass, delikt die Bluttat, nadomestek der Blutersatz, razmaz der Blutausstrich, serum das Blutserum, sladkor der Blutzucker, sorodnik der Blutsverwandte, strdek das Blutgerinnsel, der Blutpfropf, zajedalec der Blutparasit, pogača der Blutkuchen, sorodnica die Blutsverwandte, maščevanje die Blutrache)
  • kúhati (-am)

    A) imperf. ➞ skuhati

    1. cucinare, far da mangiare; lessare; far la cucina; cuocere:
    uči se kuhati impara a cucinare
    kuhati kosilo, večerjo fare, preparare il pranzo, la cena
    kuhati jajca, meso cucinare le uova, la carne
    kuhati na drva, na plin cuocere a legna, a gas

    2. (kuhati, žgati) cuocere; distillare:
    kuhati marmelado cuocere la marmellata
    kuhati apno cuocere la calcina
    teh. kuhati les vaporizzare il legno
    kuhati žganje distillare l'acquavite

    3. pren. (pripravljati kaj zahrbtno) ordire, macchinare:
    kuhati maščevanje ordire la vendetta

    4. pren.
    kuhati jezo nutrire ira contro, avercela con
    kuhati mulo tenere il broncio
    kuhati trmo intestardirsi, ostinarsi
    kuhati zavist invidiare
    vročina ga kuha ha la febbre

    B) kúhati se (-am se) imperf. refl.

    1. pren. ribollire:
    v njem se kuha jeza ribolle per la rabbia, dentro gli ribolle la rabbia

    2. (zadrževati se v vročini) cuocersi, cucinarsi:
    ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani la gente cuoceva nella sala piena zeppa
  • mis|el ženski spol (-li …)

    1. der Gedanke, -gedanke (najljubša Lieblingsgedanke, osnovna Grundgedanke, postranska Nebengedanke, skrita Hintergedanke, vodilna Leitgedanke, zaključna [Schlußgedanke] Schlussgedanke; na beg Fluchtgedanke, na maščevanje Rachegedanke, na poroko Heiratsgedanke, na samomor Selbstmordgedanke, na smrt Todesgedanke, na umor Mordgedanke)
    … misli Gedanken-
    (bogastvo die Gedankenfülle, branje das Gedankenlesen, globina die Gedankentiefe, igra das Gedankenspiel, izmenjava der Gedankenaustausch, naval medicina das Gedankenjagen, polet der Gedankenflug, prenos die Gedankenübertragung, preskok der Gedankensprung, sled medicina die Gedankenfolge, tok der [Gedankenfluß] Gedankenfluss)
    slušno dojemanje lastnih misli medicina das Gedankenlautwerden
    brati misli Gedanken lesen
    znati brati misli ein Gedankenleser sein
    hiter kot misel gedankenschnell

    2. (pojem, ideja) der Gedanke, -gedanke, die Idee, -idee (Boga Gottesgedanke, Gottesidee, enakosti Gleichheitsgedanke, Gleichheitsidee, miru Friedenssgedanke, Friedensidee, medicina prisilna Zwangsidee, svobode Freiheitsgedanke, vodilna Leitidee)
    nora misel eine Kateridee, Schnapsidee
    …misli Ideen-
    (beganje medicina die Ideenflucht)
    poigravati se z mislijo mit dem Gedanken spielen/liebäugeln
    figurativno želja je rodila to misel der Wunsch ist/war (hier) Vater des Gedankens
    z mislijo na kalorije kalorienbewusst

    3. (mišljenje) v kaki stroki, deželi ipd.: das Denken (kitajska misel das chinesische Denken, sodobna biološka misel das biologische Denken der Gegenwart)

    4.
    misel (predvsem) na kaj das -denken
    (prestiž Prestigedenken, profit Profitdenken, uspeh Erfolgsdenken, varnost Sicherheitsdenken)

    5.
    nenadna misel (pomisel, preblisk) der Einfall
    priti na misel komu einfallen (prišlo mi je na misel es ist mir eingefallen), auf den Gedanken kommen/auf etwas kommen (ich bin auf den Gedanken gekommen, ich bin darauf gekommen), na noro misel: verfallen auf (wie bist du darauf verfallen?)
    spet priti na misel [wiedereinfallen] wieder einfallen

    6.
    misli množina (mnenje) Ansichten množina
    biti istih misli z (die) Ansichten teilen mit

    7.
    misli množina (mnenje) die Meinung
    svoboda misli die Denkfreiheit, Gedankenfreiheit, Meinungsfreiheit
    (premišljevanje) Gedanken množina; der Sinn
    zatopiti se v misli sich in Gedanken vertiefen
    zatopljen v misli selbstvergessen, gedankenverloren, gedankenversunken, in Gedanken vertieft/versunken
    spraviti na druge misli auf andere Gedanken bringen
    v mislih gedanklich
    v mislih pregledati Revue passieren lassen
    ne iti iz misli nicht aus dem Sinn gehen/kommen
    imeti v mislih etwas im Sinn haben, denken an
    izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn

    8.
    rastlinstvo, botanika dobra misel der Dost
  • naplêsti (-plêtem) | naplétati (-am) perf., imperf.

    1. fare a maglia; intessere:
    napletla je dve jopici ha fatto a maglia due golfini

    2. pren. ordire, tramare:
    naplesti komu maščevanje tramare vendetta contro uno

    3. (reči kaj neresničnega) inventare

    4. pren. infinocchiare, ingannare; fregare

    5. pren. picchiare, bastonare