Franja

kup|ec moški spol (-ca …) der Käufer; (človek, ki je kaj kupil) der Erwerber (prvi Ersterwerber); (stranka) der Kunde
posojilo za kupca der Kundenkredit
proizvodnja za znanega kupca die Kundenproduktion
pogovor s kupcem das Verkaufsgespräch
svetovanje kupcem die Kundenberatung
kreditiranje kupcev die Kundenfinanzierung

kúpec buyer; purchaser; consumer; customer

možni, perspektivni kúpec prospective (ali potential) buyer
kúpci pl (stalni odjemalci) clientele (s konstr. v sg ali pl)

kúpec acheteur moški spol , client moški spol , acquéreur moški spol , preneur moški spol ; (starinsko) marchand moški spol , commerçant moški spol

kúpec¹ (-pca) m compratore, acquirente; trg. aggiudicatario, rilevatario:
kupec na dražbi deliberatario
kupec ukradenega blaga ricettatore

kúpec² (-pca) m mucchietto

kúpec -pca m
1. kupac, mušterija: kupec in prodajalec
2. star. trgovac

kúpec -pca m v. kupček: kupec denarja

kúpec comprador m

kúpec -pca m., покупе́ць -пця́ ч.

kúpec -pca m cumpărător
□ stalen kupec client

kupec je kralj frazem
(stranka je pomembna in ji je treba ustreči) ▸ a vásárló szava szent
Kupec je kralj, pravijo v trgovinah. ▸ A vásárló szava szent, mondják az üzletekben.

dajáti (dájem)

A) imperf. ➞ dati

1. dare:
dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
dajati v najem dare in affitto, affittare
pog. dajati nazaj restituire

2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
dajati v spomin dare in ricordo

3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti

4. (s širokim pomenskim obsegom)
a) s prislovnim določilom:
dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
dajati na trg lanciare sul mercato
b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
obleko dajati delat far fare il vestito
to mi daje misliti ciò mi fa pensare

5. (plačevati) dare, offrire:
dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
(ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?

6.
dajati mleko (krava) dare il latte
dajati volno (ovca) dare la lana
pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
dajati potuho tener mano a qcn.
dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto

7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
dajati nauke dare, impartire insegnamenti
dajati pomoč dare, porgere aiuto
dajati ukaze dare ordini

8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza

9.
dajati nase tenere alla propria persona

10. pog. (boleti):
daje ga želodec gli duole lo stomaco
daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
v križ me daje mi duole la schiena
dajati duška dare sfogo
dajati prednost čemu preferire qcs.
dajati (kaj komu)
iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
dajati (predpisati)
zdravilo dare una medicina
dajati ime imporre un nome
dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
dajati na glasovanje passare ai voti
dati duška sfogare
dajati na stran accantonare
dajati prednost anteporre, preferire
dati ritem ritmare
tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
dajati v najem noleggiare
dajati v zakup appaltare

B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.

1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con

2. (prepirati se) litigare

3.
dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente

dêbel (oseba) fat, stout, thickset, corpulent, obese, portly, big; bulky; (zid ipd.) thick; (platno) coarse; (papir) stout, heavy; (glas) thick, deep; (laž) big

dêbelo črevo large gut, rectum, pl -cta
dêbela knjiga a big (voluminous) book
dêbela laž a big (ali gross) lie; pogovorno a thumping great lie, ZDA pogovorno a whopper
dêbel glas a deep voice
dêbel mož(akar) a fat (ali stout) man
dêbele ustnice blubber lips pl
to je dêbela zgodba that's a tall story
na dêbelo trgovina wholesale
trgovec na dêbelo wholesale dealer, wholesale trader, merchant; wholesaler
trgovina na dêbelo wholesale trade
dêbelo gledati figurativno to stare, to stare in amazement, to goggle
imeti dêbelo kožo figurativno to have a thick skin
kupovati na dêbelo to buy wholesale
kupec na dêbelo wholesale buyer
prodajati na dêbelo to wholesale
nakup, nabava na dêbelo wholesale purchase

perspektíven perspective; of (ali in) perspective; figurativno (predviden, bodoč) prospective

perspektíven kupec prospective buyer; (obetajoč) promising

pokupíti acheter (en masse), faire des achats considérables ; (špekulacijsko) accaparer, rafler, piller, dévaliser

vse pokupiti (v trgovinah) piller (les magasins)
tuj kupec je pokupil skoraj vse v trgovini un client étranger a dévalisé la boutique

potencialen pridevnik
(mogoč) ▸ potenciális, lehetséges Potencialnim naročnikom lahko pred nakupom omogočite tudi brezplačen preskus učnih vsebin. ▸ A potenciális előfizetőknek a vásárlás előtt díjmentes próbaidőszakot is biztosíthat a tananyag kipróbálásához.

potenciálen (-lna -o) adj. potenziale, virtuale, possibile:
potencialni kupec un potenziale acquirente
fiz. potencialna energija energia potenziale
mat. potencialna enačba equazione potenziale

síten (-tna -o) adj.

1. noioso, dispettoso, fastidioso; asfissiante:
siten kupec un cliente noioso
siten kot muha, obad, osa noioso come una mosca, un tafano, una zanzara; pittima, impiastro

2. scocciatore, importuno, rompiscatole

3. star. (neprijeten, zoprn) spiacevole, antipatico

tŕg (v mestu) square, (zaokrožen) circus; (mestece) borough, market town; (živilski) market, market place

Nelsonov tŕg (v Londonu) Trafalgar Square
enoten jugoslovanski tŕg united Yugoslav market
Evropski skupni tŕg European Common Market
na prostem tŕgu on the free market
ribji tŕg fish market
mrtev tŕg (figurativno) dull market
živahen tŕg active (ali lively) market
denarni tŕg money market
domači tŕg home market
položaj na tŕgu state of the market
kupec, kupovalka na tŕgu ZDA marketer
prodajalec, -lka na tŕgu marketeer
žitni tŕg corn market
tŕg za živino cattle market
tŕg za seno hay market
iti na tŕg to go to market
plasirati, postaviti na tŕg to place, to put on the market
priti na tŕg (biti naprodaj) to come on to the market
vreči artikel na tŕg to put an article on the market
dati na tŕg, hoditi na tŕg, kupovati na tŕgu to market
tŕg je bil dobro založen z zelenjavo the market was well supplied with vegetables

zadnj|i¹ (-a, -o)

1. (poslednji) der/die/das letzte
čisto zadnji der allerletzte
Letzt- (kupec der Letztkäufer)
biti zadnji der letzte sein, das [Schlußlicht] Schlusslicht bilden/machen
zadati zadnji udarec komu: (jemandem) den letzten Stoß geben

2. (sklepni) [Schluß] Schluss- (akord der [Schlußakkord] Schlussakkord, prizor die [Schlußszene] Schlussszene, stavek der [Schlußsatz] Schlusssatz, zvezek der [Schlußband] Schlussband, minuta šport die [Schlußminute] Schlussminute, redakcija die [Schlußredaktion] Schlussredaktion, dejanje der [Schlußakt] Schlussakt, glasovanje die [Schlußabstimmung] Schlussabstimmung, poglavje das [Schlußkapitel] Schlusskapitel)

3. (končni, na koncu) End- (konzonant der Endkonsonant, boj der Endkampf, člen, členek das Endglied, zlog die Endsilbe, črka der Endbuchstabe)

4.
zadnji krik der letzte Schrei (tudi figurativno)

5.
zadnja beseda das letzte Wort
to je moja zadnja beseda das ist mein letztes Wort
imeti zadnjo besedo das letzte Wort haben/behalten
zadnja beseda še ni bila izrečena das letzte Wort ist noch nicht gesprochen
zadnje besede množina die letzten Worte

6. do zadnjega/zadnje …:
do zadnje možnosti bis zum Äußersten
do zadnje drobtinice bis auf die letzte Krume
do zadnje kaplje bis zur Neige
do zadnje pičice narediti: bis aufs letzte I-Tüpfelchen, bis auf den I-Punkt
izpolniti: bis auf den letzten Buchstaben
do zadnjega bis aufs Letzte
do zadnjega beliča bis auf den letzten Heller/Pfennig
do zadnjega diha bis zum letzten Atemzug
do zadnjega moža bis zum letzten Mann, bis auf den letzten Mann
|
figurativno kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje wer zuletzt lacht, lacht am besten
biblično: prvi bodo zadnji in zadnji prvi die Ersten werden die Letzten, und die Letzten werden die Ersten sein