citronov|ec [ó] moški spol (-ca …) rastlinstvo, botanika die Zitrone, der Zitronenbaum
citronovec samostalnik Poncirus (drevo) ▸
citromfa, citromplod citronovca ▸ citromfa termése
gojiti citronovec ▸ citromot termel
Povezane iztočnice: trilistni citronovec, trilistni divji citronovec citrónovec botanika citron
citrónovec (drevo) citronnier moški spol
citrónovec (-vca) m bot. limone (Citrus limonum);
trilistni citronovec ponciro (Poncirus trifoliata)
citrónovec -vca m bot. citron, citrona, limun
citrónovec (drevo) limonero m
citronatni citronovec stalna zveza
botanika Citrus medica (drevo) ▸ cédrátcitrom
divji citronovec moški spol rastlinstvo, botanika ➞ → limonovec
trilistni citronovec stalna zveza
botanika Poncirus trifoliata (grm) ▸ vadcitrom, télálló citrom
Sopomenke: trilistni divji citronovec
trilistni divji citronovec stalna zveza
botanika Poncirus trifoliata (grm) ▸ háromlevelű citrom
Sopomenke: trilistni citronovec
cedro1 m
1. bot. citronovec (Citrus medica)
2. citrona (sadež)
cidro, cidrero moški spol citronovec
citronnier [-nje] masculin, botanique citronovec; citronovina (les)
citrus -ī, f (gr. κέδρος)
1. citronovec: Pall., Serv.
2. afr. drevo citer, tuja, klek, iz njegovega gostovlaknatega lesa so izdelovali najfinejše pohištvo: Varr., Lucan., Sen. ph., Plin.
limón moški spol citronovec; citrona; citronada
limone
A) m
1. bot. limonovec, citronovec (Citrus limonum)
2. limona, citrona:
limone spremuto, ožeta limona; pren. izkoriščena in zavržena oseba
essere giallo come un limone biti bled kot cunja
essere più agro del limone pren. biti skopuški
B) agg. invar. limonasto rumen:
una camicetta giallo limone limonasto rumena bluza
limonero moški spol citronovec; prodajalec citron
limonier [-mɔnje] masculin citronovec; ojnični konj
Assyrius 3 (Ἀσσύριος) asirski: amōmum V., gramen Stat., litus H., fines Cat., regnum Iust.; pesn. = sirski (feniški, palestinski, medijski, indijski, azijski, sploh vzhodnjaški): venenum V. sirski (= feniški, tirski) bager, nardus H. sirska, mālus Plin. citronovec (sicer imen. mālus Medica), radix (sicer imen. Syriaca) Col., ebur O. indijska slonova kost, puella Sen. tr. (= Evropa, hči Feničana Agenorja), Assyriā curā scrutari sidera Lucan., nidi Mart. (= ptiča feniksa), stagnum Iust. Galilejsko (Bahr el-Tabarie, v rim. času Tiberijsko) jezero v Palestini. Od tod subst.
1. Assyria -ae, f (sc. terra, Ἀσσυρία) Asirija,
a) v ožjem pomenu azijska pokrajina med Medijo, Mezopotamijo in Babilonijo (pozneje Adiabene, v svetem pismu Assur, zdaj Kurdistan) = nižina ob gornji in srednji Tigridi z glav. mestoma Asurom in Ninivami: Plin.; kot del perz. kraljestva: Amm.
b) v širšem pomenu veliko asirsko kraljestvo v Prednji Aziji (= Babilonija, Mezopotamija in nekatere obmejne pokrajine, včasih celo vse dežele, v katerih so prebivali Sirci); Rimljani so to kraljestvo navadno imenovali Sirija (Syria), tako npr. Ci. in Suet.
2. Assyrius -iī, m Asirec: O.; večinoma v pl. Assyriī -ōrum, m (Ἀσσύριοι): Asirci, preb. Asirije v ožjem in širšem pomenu: Ci. idr.