Franja

zvòniti -īm zvoniti: zvoniti na uzbunu, za poslugu u hotelu, za školski odmor, na vratima

zvoníti -im, zvoni -ite, zvonil -a zvoniti: vkup zvoniti
zvonom oglašivati početak službe u crkvi; marijo zvoniti
zvoniti k molitvi uveče; dan zvoniti
zvoniti u zoru; komu zvoni
ko je umro; psu zvoniti
sjedeći na stolici klatiti nogama; zvoniti proti toči
zvoniti protiv grada; zvoniti po toči
prekasno, dockan što činiti

brȅcati -ā
I.
1. zveneti, doneti: srebrno je zvonce brecalo
2. zvoniti: telefonsko zvonce breca
3. biti plat zvona
4. biti, utripati, kljuvati: nešto mu breca u temenu i sljepoočicama; život bujno breca
II. brecati se
1. zadirati se: brecati se na koga
2. plašiti se: dijete se u snu breca

cilìkati cìlikćēem
1. zveneti, doneti: violina jednako veselo ciliče
2. zvoniti: ciliču telefoni; zvonce visoko ciliče u tišini podneva; u ušima mi ciliče

cínkati -am cinkati, zvoniti, zvonuckati: za ovinkom je cinkal tramvajski zvonec

čakàrati -ām dial.
1. zvoniti (klepka, kravji zvonec)
2. peketati

dandàrati -ām oglašati se, zvoniti

drdráti -am
1. čegrtati, kloparati: klopotci vso noč drdrajo
2. kloparati, luparati, klopotati, tandrkati, drndati: po cesti nenehno drdrajo vozovi; vlaki so drdrali vso noč skozi mesto
3. zvoniti, zveketati, zvrčati: budilka je prepozno drdrala
4. blebetati, brzo i monotono pričati: učenec drdra lekcijo, govornik svoj govor

eȉnkati -ām
1. cingljati: čaše cinkaju; zvonce cinka; ključevi cinkaju
2. zvoniti, cingljati: telefon cinka

klátiti klâtīm
I.
1. majati, givgati: klatiti sto
2. zvoniti: klatiti nogama
3. odkimavati: klatiti glavom u znak odricanja
4. pozibavati: konj je jahača odmjereno klatio
II. klatiti se
1. majati se: zubi mu se klate; sto se klati
2. pozibavati se: sepeti na konju jednomjerno su se klatili
3. klatiti se: klatiti se kojekuda

kȕckati -ām ekspr.
I.
1. trkati, trkljati: s časa na čas zastajao bi i kuckao drenovačom o zemlju
2. tipkati: kuckati na pisaćoj mašini; milo ga je bilo gledati i slušati kako za aparatom kucka
3. brenkati, brenkljati: ona ide napred, a on za njom kucka u novu tamburicu
4. kopitljati: konjic kucka po tvrdoj cesti
5. zvoniti, pritrkavati, vabiti: zvalo je zvono kuckajući k misi
6. udarjati, tolči: od krstova zlatne kite vise te kuckaju Boška po plećima
7. težko, varčno zbirati: ne idu u birtiju, ne piju vino, i novac kuckaju
II. kuckati se
1. trkati: seljaci se kuckali čašama i pili vino
2. trkati se: kuckati se u prsi

kùcukati kùcukām, kucùkati -ām ekspr.
1. trkati, potrkavati: kucukati čekićem
2. udarjati: kucukati dvostrukom kandžijom
3. rožljati: britka sablja poče kucukati
4. potrkavati, zvoniti: crkvenjak kucuka u jedno malo zvono
5. utripati: damari mi počeše kucukati

zvenéti -im brujati, zvučati, zvoniti: strune zvenijo; zveneča kovina
zvučna kovina, zvučan metal

zvonkljáti -am ekspr. zvoniti: zvonkljati z lepimi besedami
zvoniti lijepim (le-) riječima (re-)

bíti bijem
I.
1. biti, kucati: žila mu komaj bije; ura bije poldan
sat izbija podne; zadnja ura mu bije
kucnuo mu posljednji (-sled-) čas; vaši tiraniji bije zadnja ura
vašoj tiraniji došao posljednji čas; zdaj bije ura ločitve
sada smo na rastanku
2. udarati, tući, biti, lupati: srce mu nemirno bije; konji bijejo s kopiti ob tla; togotno biti okoli sebe
3. biti, udarati, padati: zelena barva hiše bije v oči
4. biti: biti bitko, boj s sovražnikom; biti hude duševne boje
5. biti plat zvona zvoniti na uzbunu
6. šibati: dež bije v okna, po šipah
7. tuja vrata ga bodo bila po petah
obijaće tuđe pragove
8. kaj ga biješ
što praviš gluposti
9. biti žogo igrati nogomet: biti kozo
igrati se neku dječju igru; biti rihtarja
na seljačkim zabavama igrati se neku društvenu igru
II. biti se
1. biti se, boriti se: biti se za svobodo, do zadnje kaplje krvi, na življenje in smrt; biti se za pravice delovnih ljudi
2. biti se: barve se bijejo med seboj
3. sukobljavati se, kositi se: tako ravnanje se bije z njegovimi nazori
4. busati se: biti se na prsi

cimbelíkati -am zvoniti najmanjim crkvenim zvonom, cinkušem: cimbelikati za zadnjo uro

glásiti glâsīm
I.
1. glasiti se: kako glasi to na latinskom jeziku; ček glasi na tisuću, hiljadu dinara
2. biti naslovljen: pismo, račun glasi na moga brata
3. zvoniti mrliču: zvono glasi mrtvaca
4. vabiti v cerkev
II. glasiti se slišati se: o tome se svašta glasi

pozvánjati -am pozvanjati, zvoncati, zvonukati, isprekidano, na mahove zvoniti: zvon: pozvanja k prazniku

prizvánjati -am ekspr. potiho zvoniti, pozvanjati: v cerkvi je začelo prizvanjati

slȁviti slȁvīm
1. slaviti: slaviti koga za što; slaviti pobjedu; slaviti orgije razuzdano se zabavati
2. obhajati slavo, praznik hišnega zavetnika, slaviti: ove godine slavimo
3. slovesno, praznično zvoniti: zvona slave i jek im odjekuje