Franja

zaklícati -kličem viknuti: zaklicati na pomoč; zaklicati komu, koga

dovíknuti dòvīknēm zaklicati, poklicati: doviknuti komu, koga

izvíkati ìzvīčēm, izvíči, ìzvīkān -a
I.
1. zaklicati: nisam čuo što je on izvikao
2. izklicati, razglasiti: izvikati Miloša za gospodara
3. oznaniti: zaptije su izvikale trnjenje ognjišta nočni čuvaji so oznanili, naj se pogasijo ognjišča
4. s kričanjem doseči: toliko si vikao, pa nisi ništa izvikao
5. spraviti na slab glas: izvikati djevojku
6. ošteti, ozmerjati
II. izvikati se
1. izkričati se: izvikao se, pa je sad miran
2. izkričati se na koga
3. priti na slab glas: izvikati se rdavim vladanjem

pòkliknuti -nēm vzklikniti, zaklicati: aha, ču Sofka, kako on pokliknu od neke divlje radosti i besa

poklìktati pòklikćēm zaklicati

privíknuti prìvīknēm zaklicati: priviknuti komu

pròkliknuti (pròklići) -nēm zaklicati: ali prokliče iz gorice vila

uzvíknuti ùzvīknēm vzklikniti, zaklicati

zàkliknuti -nēm zaklicati: bijela je vila zakliknula s Velebita

zaúkati -am zajujukati, zaklicati, podviknuti od radosti

zȉvnuti -nēm poklicati, zaklicati

ćȕknuti -nēm zaklicati kokošim

haláknuti hàlāknēm zaklicati "halah" pri naskoku

klȉknuti -nēm
1. vzklikniti: kliknuti od radosti
2. poklicati koga, zaklicati komu: kliknuti ovčara da mi u krčagu namuze svježa mlijeka

medéknuti mèdēknēm zaklicati "medet"

múknuti mûknēm
1. zamukati: krava muknu jer je gladna
2. hripavo zaklicati: on izbeči oči i muknu iznenađeno: "Pazi ga, groblje!"