Franja

zájec -jca m
1. zec: domači zajec
pitomi zec, kunić; divji zajec
divlji zec; planinski zajec
alpski zec; -e loviti, streljati; zajec v omaki
zec u umaku, u sosu; razumeti se na kaj kakor zajec na boben
razumjeti (-me) se u što kao magarac u kantar; v tem grmu tiči zajec
u tom grmu leži zec
2. kukavica, plašljivac
3. izuvač, sluškinja: z -em si sezuvati škornje

izùvāč -áča m sezuvač, zajec, hlapec

kȁčić m dial.
1. zajec
2. gl. čígra

slȕškinja ž
1. služkinja, služabnica
2. zajec: sluškinja za izuvanje čizama, cipela

zêc m, orod. zȇcom, mn. zȅčevi zool. zajec: divlji, pitomi, planinski zec; plašljiv kao zec; u tom grmu leži zec za tem grmom tiči zajec; stari je on zec je izkušen človek

angóra-kùnić m angorski zajec, angorski kunec, angorec

ȍkūnj m zool. morski zajec, Cyclopterus lumpus

zèčina ž
1. velik zajec
2. zajčevina, zajčja koža
3. bot. glavinec

zêčki prisl.
1. po zajčje, kot zajec: zečki skočiti; konj mu zečki poigrava
2. strahopetno

gr̂m gŕma m, mn. gŕmovi
1. grm: grm jorgovana; ružin grm; lijeska, leska je grm; u tom -u leži zec v tem grmu tiči zajec; lasno je iza -a strijeljati (streljati)
2. bot. dob, gnilec, Quercus robur

iza predl. z rod.
1. izza: iza mojih leđa izza mojega hrbta, za mojim hrbtom; iza grma skoči zec izza grma je skočil zajec
2. za: ići iza pluga iti za plugom; tu se nešto radi iza zavjese za zaveso; samo iza dobroga konja diže se prašina; iza tog nemira osjeća se neizvjesnost za tem nemirom se čuti negotovost
3. po: iza sjednice; iza večere

izbúljiti ìzbūljīm izbuljiti: izbuljiti oči na koga; izbuljio oči kao varen zec kot kuhan zajec

kȁntār m, mest. na kantáru (t. kantar, lat.)
1. tehtnica s kembljem: mjeriti na -u tehtati na tehtnici
2. tehtnica sploh: diže ruke od -a i pode po svetu pustil je trgovino in šel po svetu; razumije se na stvari kao magarac u kantar razume se na zadevo kot zajec na boben
3. težna mera blizu 44 ok, gl. oka
4. kantari m mn. zool. zobatci, Sparidae

lèžati lèžīm
1. ležati: ležati u krevetu, na postelji, na leđima, na zemlji, na samrti; grad slikovito leži; roba leži na skladištu; njiva leži na ugaru njiva je v prahi; ležati nasuprot, tvoja budućnost mi leži na srcu; u tom grmu leži zec za tem grmom tiči zajec
2. ležati, biti bolan za: ležati pjegavi, pegavi tifus
3. počivati: ovdje leži moj pokojni otac
4. biti: ležati u zatvoru; pivo leži u buradma
5. mirovati, biti neaktiven: vojska je ležala pod tvrđavom više tjedana
6. sedeti: kokoš leži na jajima
7. ležati (v zemljepisnem pomenu): grad leži na Dunavu
8. to mi ne leži to mi ne gre, ne prija

màgarac -ārca m osel: pitomi magarac; on se ne da prevariti od svakoga -a; pasti s šarca na -a pasti, priti z boljšega na slabše; ne zovu -a na svadbu da tamo igra nego da vodu nosi; ne lipši, magarče, do zelene trave (dok trava naraste); razumjeti se u što kao magarac u kantar razumeti se na kaj kot zajec na boben

pèršin m, pèršun m (lat. petroselinum, gr.) peteršilj; prodavati peršin na plesni prireditvi sedeti; idi u peršin pojdi k vragu; razumije se, razume se na ovaj posao kao koza u peršin razume se na to kot zajec na boben

spȍmēn -ena m
1. spomin: ovo činite za moj spomen; u tvoj spomen pijemo sada; u spomen Andrije Smoleja; sačuvat ćemo mu trajan spomen
2. spomenik: narod mu je podigao spomen
3. omemba: ovo djelo je vrijedno -a; pri -u zečevine na ručku svaki od nas reče kako je sam peče ko je pri kosilu bil omenjen zajec, je vsakdo od nas...
4. sled: od neprijatelja ni -a nema više u našim krajevima
5. grobni spomen nagrobni napis
6. spȍmēn-cr̂kva spominska cerkev; spòmen-knjȉga; spȍmen-plȍča; spòmēn-slȍvo komemoracija; spȍmen-dân spominski dan