-
v s neskl. osemindvajseta črka latinične abecede, tretja cirilske i glagolske azbuke; malo v, veliko V; v rimskem zapisovanju številk V znak za pet (5); v. kratica za vidi (= glej) in vek, vijek (20. v.), v kemiji kratica za vanadijum, vanadium (V), v fiziki kratica za volt (V) in v geometriji kratica za prostornino (V), volumen in višino (v)
-
v m nepromj. ili promj. ve veja, dvadeset treće slovo abecede; mali v; veliki V; napiši z malim ve, z malim vejem
-
v (
izg. kao v
pred samoglasnicima: v ambulanto; v Evropi; v izbi; v omaro; v ustih;
ili pred ž: v rabi;
v kao u ili u pred ostalim glasovima; v
se piše, ali se izgovara kao u: u Beogradu; u Celju; u Čačku; u dobravi; u familiji itd.) predl.
v
I. s akuz.
ukazuje kretanje u određenom pravcu: pasti v jamo
pasti u rupu; peljati se v Maribor
voziti se u Maribor; obleči se v svilo; skok v višino; iti vase
ići u sebe, poračunati sam sobom; zaletel se je vame
u mene; vate
u tebe; vanj
u njega; vanjo
u nju; vanje
u njih
II. s lok.
kazuje
a)
gdje se nešto događa: spati v postelji; živeti v mestu; držati otroka v naročju; ležati v jarku
b)
kako se događa: plačati v gotovini
platiti u gotovu
-
áčiti se âčīm se
1. spakovati se v govorjenju: govori ljudski, što se ačiš
2. pačiti se: ja im dajem savjete, a oni se meni ače
-
àda ž (t. ada) otok v reki, osredek: Ada Ciganlija, Ada-Kale
-
àdab m (ar.) v srednjeveški arabski književnosti poučna literatura, nekakšna enciklopedija
-
adàmīt -íta m pripadnik sekte, katere člani so se v "Adamovem kostumu" udeleževali verskih obredov
-
àdept m (lat. adeptus)
1. adept, mojster v svoji stroki
2. goreč pristaš kake ideologije
-
àdica ž otoček v reki
-
adjútum m (adjutum) adjutum, pomoč, podpora, prispevek v denarju: i on je dao svoj adjutum
-
adverbìjāl -ála m lingv. adverbial; pridevnik v funkciji prislova
-
Ađanin m, mn. Ađani prebivalec mesta Ade v Bački
-
afèreza ž (gr. aphaíresis) lingv. afereza, opuščanje enega ali več glasov v začetku besede: tica, meti, Tone, Nace, letrika afereze su od ptica, imeti, Anton, Ignac, elektrika
-
aforìzam -zma m (gr. aphorismós) aforizem, izrek, domislica, resnica v jedrnati obliki
-
àga -ē m, ȁga -ē m, zval. ȁgo (t. aga)
1. aga, zemljiški gospod v fevdalni Turčiji: sarajevske -e
2. plemiški naslov pri muslimanih, dodaja se za imenom, gospod, gospodar: Hasan-aga
3. vojaški poveljnik: janjičarski aga
-
ȁgramer -a m (n. Agram) iron. Zagrebčan vzgojen v nemškem duhu
-
àgršak -ška m (t. agyršak)
1. koščen ali rožen obroček, ki se zaradi obtežitve natakne na vreteno
2. obroček, ki nosi stenj v oljenki
-
áhavac -āvca m v času ilirizma pristaš zagrebške jezikoslovne šole, ki je v rod. mn. na koncu pisala -h: rukah
-
akcìjāš -áša m udeleženec v akciji
-
akìndžija m (t. akyndžy) vojak prostovoljec v turški vojski, ki se je vzdrževal z ropom