Franja

iskòpati -ām
I.
1. izkopati: iskopati kome grob, oči; iskopati kubik zemlje
2. uničiti: zelenaši mu iskopaše dom; iskopa oluja voćke u cvijetu, u cvetu
II. iskopati se
1. izkopati se, rešiti se: iskopati se iz opasnosti
2. uničiti se: iskopala se kuća moga susjeda

ispísati ìspīšēm
I.
1. izpisati: ispisati što iz knjige
2. izbrisati: ispisati iz škole, iz evidencije, iz članstva
3. izpisati: ispisati ruku
4. napisati: na licu joj ispisan veliki užas
5. dopisati: ispisati redak
6. izpisati, ne krajšati: ispisati riječ
7. popisati: ispisati svu hartiju, sav papir; koža mu je ispisana, puna batina
8. naslikati: nad vratima ispisane su ikone
II. ispisati se
1. izpisati se: ispisati se iz bolnice
2. izpisati se, ne vedeti več kaj pisati: pisac se ispisao
3. izpisati se, dobiti individualno pisavo: učenik se ispisao
4. uničiti se, izginiti: da koljeno naše ne iščezne, da se ime naše ne ispiše

ìstrti ȉstrēm, ìstarēm, vel. ìstri, istàri, ȉstro ȉstr̄la, istr̀ven istrvèna, ȉstr̄t -a
I.
1. zdrgniti: istrti pamukom; tetoviranje ničim se ne može istrti
2. izbrisati: željaše biti istrven iz knjige života
II. istrti se
1. obrabiti se
2. izbrisati se
3. uničiti se
4. zdrgniti se

nȉštiti -īm
I.
1. uničevati, ubijati: ništiti neprijatelje, civilno stanovništvo; društvo nema prava ništiti život; revolucija je ništila privilegije feudalaca
2. razveljavljati: ništiti presudu
3. ničiti: ništiti taksene marke
II. ništiti se
1. uničevati se
2. uničiti se, izgubljati se

pòtrti pòtarēm, pȍtrēm, pòtri in potàri, pòtrh pòtr, ek. tudi pòtrēh pȍtrē, pȍtro pȍtr̄la, pȍtr̄t in potr̀ven -èna
I.
1. poteptati: jazavac je potro kukuruze; potrti usjev
2. zatreti, uničiti: sve što je bilo, htjelo je da nas potare, a sve što ostade spasla je srčanost i snaga
3. pobiti: ne mogu se potrti čitavi narodi
II. potrti se uničiti se, polomiti se: na ljutome kremenu isto je tako lasno očuvati se, kao što je trošnim kostima lasno potrti se

sàtrijeti sȁtrēm, sàtarēm (ijek.), sàtrēti sȁtrēm, sàtarēm (ek.), sàtrti sȁtrēm, sàtarēm (ijek., ek.)
I.
1. streti, uničiti: satrijeti neprijateljsku vojsku, radnika prekomjernim radom, konja preumaranjem
2. pokončati, opustošiti: satrijeti polja
3. zdrobiti: satrijeti koga, što u prah
II. satrijeti se
1. uničiti se: satrijeti se radeći
2. pokončati se, opustošiti se

skònčati -ām
I.
1. končati: skončati radnju, posao
2. zadati komu smrtni udarec: skončati koga
3. uničiti, pokončati: gospodina moli da joj život skonča
4. končati, umreti: pa će kao i on skončati
II. skončati se
1. končati se
2. uničiti se
3. umreti

umésti umétēm
I.
1. pomešati
2. zamesti, zmešati v
3. ekspr. uničiti: umesti koga
II. umesti se uničiti se

hȁšer m (t. hašyr, ar.) uničenje: hašer biti uničiti se, propasti; hašer učiniti uničiti