Franja

trȍje tróga i trȍjega skupni štev.
1. troje: mora se razlikovati troje; uzet ću jedno od troga, od trojega; približati se trome, približati se trojemu; raspitati se o trome, o trojemu
2. tri: naišao sam na njih troje naletel sem na te tri (en moški in dve ženski, dva moška in ena ženska, dve ženaki in otrok); u kući su otac, majka i ujak; osim njih troga niko se ni za šta u kuči ne pita; njima troma (trojima) do sebe je morala mjesta da napravi
3. ob skupnih samostalnikih kot štev.: troje djece; troje jagnjadi, troje piladi trije otroci, trije jagenjčki, tri piščeta
4. gl. troji -e -a

tróje s
1. troje: moramo razlikovati troje; kupil sem troje rokavic
2. trojica, troje: dokaj jo baronov snubi, troje iz dežele laške, troje iz dežele nemške, troje iz Štajerske in Kranjske
3. tri: troje vozil

trojíca ž
1. trojica, troje: čedna trojica
2. trojica, Trojica: sveta trojica

nȁtroje prisl. na troje: slomiti natroje; nadvoje-natroje

skrêtanj -tnja m, mn. skrȅtnjevi
1. zvitek tobakovih listov, ki jih kadilec sam reže, kolikor mu je potrebno
2. v troje pletena kiča las

ȕtroje prisl. v troje: živjeti utroje; više nisu igrali udvoje nego utroje

nȁdvoje prisl. na dvoje, na dva dela; nadvoje -natroje prisl. na dvoje na troje