Franja

tišìna ž tišina: gluha noć, svugdje vlada tišina; mrtva, duboka, grobna, smrtna, mukla tišina; tišina kao u crkvi; molim, tišina tamo!

tišína ž tišina: mrtva, smrtna, grobna zavladala je tišina; pretrgati -o
prekinuti tišinu

glȕša ž tišina, mrtvilo: seoska gluša

gluvìna ž tišina, mir

miròvina ž, mìrovina ž
1. pokojnina, penzija
2. tišina, mir: tu je sve sama tišina, mirovina

mólk (u̯k) m
1. ćutanje, šućenje, šutnja, mučanje, muk, tajac: v sobi je zavladal molk; pregnati molk
protjerati (-ter-) šutnju; dolgotrajen, popoln, globok, mučen molk; kulturni molk
potpuna povučenost naših kulturnih radnika za vrijeme, vreme neprijateljske okupacije u II. svjetskom (svet-) ratu
2. tišina, mir: v sobi je molk

nèmôta njemota (nem-), tišina

tájac -jca m
1. tišina, molk: nastade tajac u dvorani kao u grobu
2. mirno mesto v reki

tihòća ž tišina

tȉhōst ž tihost, tišina

tíhost ž tihost, tišina

tihòta ž tišina

tihôta ž tihota, tišina: nočna tihota

ȕtiha ž tišina, mirno vreme brez vetra: u potpunoj utihi

bèzglasnōst ž brezglasnost, mrtva tišina

bonáca ž (mlet. bonaza) bonaca, maina, utiha, tišina na moru

glúšac -šca m
1. glušec
2. mrtva tišina
3. zool. golob grivar, Columba palumbus

màina ž (it. ammainare) brezvetrje, tišina na morju

muklìna ž
1. ekspr. zamolkla tišina: muklina ljetnje večeri
2. zamolkel odmev: tutnjava iz daljine ponovi se -om koja je ustavljala zloslutne misli
3. potuhnjenost: pogledati ispod oka podozrivom -om

jêk m, mest. u jéku, mn. jékovi, jȅkovi, jêci
1. pok, grmenje: jek topova, groma; pušaka smrtni jekovi
2. glas: zvona slave i jek im odjekuje
3. krik bolečine, žalosti: ranjenik bi u snu bolnim -om prekinuo tišinu
4. razcvet: pokret ulazi u svoj jek; biti u jeku mladosti, u jeku rada, proljeća; u punom jeku
5. -om jeknuti glasno zaihteti; ni jeka ni zveka grobna tišina