Franja

prídiga ž (srvnj. predige, lat. praedicare)
1. propovijed, propoved, prodika, predika: nedeljska pridiga; imeti -o
držati propovijed, crkvenu besjedu (-sed-)
2. prodika, predika, bukvica, levite, grdnja, psovanje: narediti komu -o; doma bo spet pridiga

bèsjeda ž (ijek.), bèseda ž (ek.)
1. govor: svečana, oproštajna, nadgrobna, prijestona, prestona besjeda
2. govor, pridiga: besjeda na Gori
3. beseda, govorica: njena pomirljiva besjeda
4. nekdaj prireditev ob prazniku svetega Save: svetosavska besjeda
5. beseda, čitalniška prireditev

dȅrs m (t. ders, ar.) dial. predavanje, pridiga: očekivao je prvi sat predavanja, ders, u medresi; muftija je davao ders u džamiji muftija je govoril pridigo v džamiji

hòmīlija ž (gr. homilia) homilija, pridiga: nedjeljna homilija

prȅdika ž (stvn. predigon, lat. praedicare) pog. pridiga: očitati kome -u

prȍdika ž (lat. praedicare) pridiga

prȍpovijed ž (ijek.), prȍpovēd ž (ek.) pridiga

àmvōn -óna m (gr. ambon) ambon, nekoliko privzdignjena tla v obliki okrogle plošče v pravoslavni cerkvi med prezbiterijem in cerkveno ladjo, od koder duhovnik bere evangelij in pridiga

dòtrīnica ž (it. dottrina) dial.
1. pridiga v cerkvi
2. krščanski nauk

èkshōrta ž (lat. exhortari) ekshorta, šolska, mladinska pridiga

hùdba ž (t. hutbe, ar.) hutba, imamova pridiga v džamiji ob petkih

vâz m, mest. u vázu, mn. vȁzovi (t. vayz, ar.) dial. pridiga pri muslimanih