Franja

poléno s cjepanica (cep-): metrsko poleno; seženjska -a
hvat duge cjepanice; metati komu -a pod noge
bacati kome klipove pod noge

bȉlja ž dial. poleno, kalanica

cjèpanica ž (ijek.), cèpanica ž (ek.)
1. cepanica, kalanica, poleno
2. slabš. zagovednež, klada

cjèpānka ž (ijek.), cèpānka ž (ek.) cepanka, cepanica, poleno

cjȅplja ž (ijek.), cȅplja ž (ek.) cepanica, kalanica, poleno

cjèpotka ž (ijek.), cèpotka ž (ek.) cepanica, kalanica, poleno

gàšljika ž
1. poleno, ki slabo gori
2. bot. navadna krhlika

glávnja ž, tož. glâvnju, mn. glâvnje glavánjā klada, poleno, panjač: gorele su teške bukove -e u velikoj kaljevoj peći

klȁda ž
1. klada, hlod: sjediti na -i; naići na -u koja leži preko puta; glup kao klada; zaspati kao klada; kud će iver od -e jabolko ne pade daleč od drevesa; um caruje, a snaga -e valja boljša je pamet kot žamet
2. poleno
3. mn. klade: ležao je po tamnicama u kladama
4. ekspr. klada, neroden, nespreten človek: neću ovakvu -u; ovo je klada od mesa

klàdanj -dnja m
1. klada, poleno: slušam kako gori kladanj
2. gl. kladenac

klȉpa ž dial. poleno, drevo: nemam ni -e, a na čem cću kruh ispeći

pòljeno s (ijek.), pòleno s (ek.) poleno

sȗk m dial. poleno

gȕla ž
1. gula, grčavo poleno, ki se ne da cepiti
2. grča

hvàtljika ž
1. seženjsko poleno
2. palica, drog za merjenje sežnjev
3. kavelj, kljuka

òblac oblàca m
1. dial. okroglica, okroglo poleno
2. sorta okroglega fižola

pòtkladnīk m podkladno poleno, na katero se na ognjišču nalože druga polena